Slovenci ljubijo strast, kriminal in Facebook

Svetovni dan knjige in avtorskih pravic je letos posvečen prevajanju. Po besedah generalne sekretarke Unesca Irine Bokove je prevajanje korak k boljšemu razumevanju in prijateljstvu med ljudmi, priča o razsrediščenem človekovem izkustvu, njegovi raznolikosti in potrebi po dialogu. "Prevajanje je eno izmed vodilnih načel ustvarjalne raznolikosti, ki vsak posamezen jezik bogati prek njegovega stika z vsemi drugimi svetovnimi jeziki," je zapisala Bokova.

Svetovni dan knjige pa vsako leto znova opozori tudi na vlogo, ki jo ima knjiga v družbi. "Knjige so skozi zgodovino spreminjale svojo pojavnost vse od zvitkov do kodeksov, od rokopisov in tiska do tabličnih računalnikov. Knjige ne glede na format utelešajo vrednote in ideje, ki so vredne posredovanja prihodnjim generacijam," je še dodala Bokova.

Mladi »berejo« samo še Facebook

Ob svetovnem dnevu knjige je statistični urad postregel z nekaterimi podatki za leto 2010. V tem letu je bilo v Sloveniji izdanih 5621 knjig in brošur, kar je za približno 500 naslov manj kot leta 2009. Med izdanimi naslovi v letu 2010 so z 69 odstotki prevladovala izvirna dela, preostali delež zavzemajo prevodi.

V letu 2010 je bilo izdanih 1315 naslovov leposlovja, kar je 158 naslovov manj kot leto poprej. Med izdanimi leposlovnimi deli je bilo 40 odstotkov romanov, sledile so kratke zgodbe s 25 odstotki, pesniška dela z 20 odstotki in dramska dela z odstotkom in pol, 12 odstotkov so zavzela druga dela, mednje sodijo eseji, satire, parodije, pravljice, aforizmi in druge besedilne zvrsti.

Med izdanim prevedenim leposlovjem je bilo daleč največ prevodov iz angleščine, in sicer 375 naslovov. Sledili so prevodi iz nemščine; teh je bilo 67 naslovov; francoska književnost je bila zastopana s 40 naslovi, svetovna književnost, antologije, čitanke so bile zastopane z 39 naslovi, nekatere južnoslovanske književnosti s 26 naslovi, italijanska književnost je bila zastopana s 23 naslovi.

V letu 2009 je član gospodinjstva za nakup knjig porabil povprečno 17 evrov, še leta 2004 je bil ta znesek 23 evrov. Posameznik, star 10 ali več let, je za branje knjig v prostem času porabil ob delovnih dneh povprečno 23 minut, ob sobotah in nedeljah pa povprečno 22 minut, kažejo podatki statističnega urada po zadnji anketi iz obdobja med aprilom 2000 in marcem 2001.

Zdaj naj bi bil ta čas še precej manjši pravijo poznavalci, ki dodajajo, da mladi »berejo« le še Facebook, oziroma prosti čas preživljajo pred računalnikom.

Hrvati si na leti privoščijo 3 knjige, Slovenci 12

Vsak prebivalec Slovenije si je v letu 2010 izposodil v splošnih knjižnicah v povprečju 12 enot knjižničnega gradiva. V preteklosti je bila statistika mnogo boljša. Tako je v letu 1998 Slovenec v knjižnico povprečno zašel 25-krat in si izposodil 65 enot gradiva, leta 1999 jo je obiskal 21-krat in si izposodil 40 enot gradiva, leta 2000 pa je število obiskov padlo na 18, vsak potencialni uporabnik pa si je izposodil povprečno 34 enot gradiva.

Kljub nekaj slabši statistiki v zadnjih letih, pa Slovenci še vedno preberemo nekaj več kot naši sosedje Hrvati. Rezultati raziskave o kupovanju in branju knjig na Hrvaškem, ki jo je januarja izvedla agencija za raziskave trga GFK Hrvatska, namreč 69 odstotkov vprašanih v zadnjih treh mesecih ni kupilo niti ene knjige. 51 odstotkov teh, ki knjige niso kupili, kot razlog navaja, da jih knjige enostavno ne zanimajo, prav tako jih nič ne more prepričati, da bi jih kupili. Sicer pa po rezultatih raziskave, naši južni sosednje  povprečno preberejo tri knjige letno.

In kaj Slovenci beremo, če že zaidemo v knjižnico? Na prvih mestih najdemo naslove knjig za predpisano domače branje, kot sta Antigona ali Zločin in kazen, nato pa se tja do stotega mesta razvršča lahkotno branje v obliki ljubezenskih in kriminalnih romanov, pa mladinska literatura in pravljice. Med priljubljenim čtivom so še priročnik za bodoče voznike, kuharske knjige ali priročniki o hujšanju.

Strokovnjake skrbi podatek, da branje radikalno upada v starosti od 15 do 24 let, torej pri mladih, ki knjigo potrebujejo za razvijanje jezikovne spretnosti, boljši učni uspeh in karierne možnosti za naprej, pa tudi za razvoj kritičnega mišljenja.

Akcije, ki naj bi to spremenile, zato niso redke. Javna agencija za knjigo na primer pripravlja nacionalno kampanjo za promocijo branja, s katero želijo s pomočjo znanih Slovencev prepričati srednješolsko mladino, da so knjige del globaliziranega sveta zabave in da je branje v prostem času lahko prav tako zanimivo kot gledanje televizije ali spletno klepetanje.

Če je kdo mislil, da bodo pomagale tablice, se je motil

Precej upov v večjo priljubljenost branja in knjig so predvsem na drugi strani luže, kjer imajo prav tako težave s priljubljenostjo knjig med mladimi, polagali v razvoj tabličnih računalnikov. Ti so zdaj gotovo dejstvo, a želenega učinka ne dosegajo, saj se uporabniki tablic bolj kot z branjem e-knjig, ukvarjajo z brskanjem po internetu in z zabavo s številnimi aplikacijami, ki jih tablice ponujajo.

Strokovnjak za e-knjige Mike Shatzkin pravi, da je nova tehnologija še posebej uporabna predvsem za tiste, ki že imajo izoblikovano ljubezen do knjig. "Vsak, ki ima e-čitalnik, tablični računalnik ali pametni mobilnik, ima ob tem dobesedno na dosegu prstov tudi knjižnico z milijoni knjig."

So pa opazili, da so se izboljšale bralne navade ljudi, ki so si kupili e-čitalnik. Ti naj bi zdaj na leto prebrali več del kot prej.

Knjiga praznuje tudi v Sloveniji

Svetovni dan knjige in avtorskih pravic je organizacija Unesco sicer razglasila leta 1995. 23. april je datum smrti Miguela de Cervantesa in Williama Shakespeara.

Slovenija je ena redkih držav, ki svetovni dan knjige v sklopu Slovenskih dnevov knjige praznuje več dni. Ljubljana pa je bila že tudi nosilka Unescove titule svetovna prestolnica knjige, ki jo je lani predala Buenos Airesu, zdaj pa jo je prevzel Erevan. Prva svetovna prestolnica knjige je bil sicer leta 2001 Madrid, sledili so mu Aleksandrija, New Delhi, Antwerpen, Montreal, Torino, Bogota, Amsterdam in Bejrut.