Prvi evakuacijski let s Slovenci, ujetimi na Bližnjem vzhodu

Skupina slovenskih državljanov, ki je prispela iz Dubaja v Oman, je na varnem v Maskatu. S tamkajšnjega letališča bodo predvidoma ponoči poleteli proti Sloveniji. 

Vladni urad za komuniciranje je zvečer sporočil, da zaradi nenehnega spreminjanja varnostne situacije v regiji letalo še nima dovoljenja za pristanek v Maskatu, čeprav je letalo s posadko v pripravljenosti in čaka na nadaljnja navodila.

"Odločitev je v pristojnosti lokalnih oblasti, na kar nimamo vpliva. Vlada in vse pristojne službe si prizadevajo, da slovenske državljane čim prej pripeljejo varno v domovino. Ko bodo znane nove informacije, bodo s tem seznanjeni potniki in javnost," so še zapisali.

Viktor Mlakar, vodja konzularnega sektorja na ministrstvu za zunanje zadeve, je v oddaji 24UR ZVEČER pojasnil, da so po zadnjih informacijah uredili še zadnje tehnične podrobnosti, zato pričakujejo, da bo lahko letalo vendarle krenilo na pot. "Maksimalno se trudimo, da storimo vse, kar je v naši moči," je poudaril. 

Čartersko letalo, glede na javno dostopne podatke gre za Boeing 737 iz Jordanije, bi sicer moralo, sodeč po podatkih ljubljanskega letališča, na Brniku pristati v sredo zjutraj. 

Kot so poročali v oddaji 24UR, je veleposlaništvo Slovence, ki se bodo prvi vkrcali na letalo za Slovenijo, kontaktiralo v ponedeljek zvečer, nekaterim so telefoni zazvonili okoli polnoči, kar je le pet ur, preden so se odpravili na pot.

Sledila je dolga pot proti meji z Omanom. Tam so jih, kot so nam povedali, konkretno pregledali. Vse svoje stvari so morali odnesti z avtobusa, kovčke so vzeli pod drobnogled. Da so prečkali mejo, je po besedah naših sogovornikov trajalo kar štiri ure, za celotno pot od hotelov do letališča pa so potrebovali več kot 12 ur.

Vzdušje na avtobusih je bilo sicer pozitivno, potniki so se veselili, da se končno vračajo domov, čas pa so si krajšali z izmenjavo izkušenj, kaj vse so v zadnjih dneh doživeli. 

"Zvečer so določene ljudi poklicali, da se odpravijo na odhod z avtobusi do Omana," nam je pred tem povedala Veronika Pirh, ki se še vedno nahaja v Dubaju. Prednost so namreč imele družine z majhnimi otroki, starejši in bolni, sama pa ima najstniške otroke, zato niso na prioritetni listi.

Trenutno vpisujejo nove potnike, ki bodo v prihodnjih dneh zapustili lokacijo, je dejala, saj naj bi vlado presenetilo število ljudi, ki so trenutno ujeti na Bližnjem vzhodu. Veliko družin z dojenčki naj se danes še ne bi vkrcalo na letalo in naj ne bi bili poklicani, je še povedala.

Neuradno naj bi v nadaljevanju zaradi velikega števila ljudi organizirali letalski prevoz tudi iz Dubaja, "kar se nam zdi smiselno, saj jih je ogromno ujetih prav tu", pravi Veronika. "V Omanu pa so tudi ljudje, ki bi radi zapustili letališče, imajo pa trenutno prednost za vkrcanje ti, ki jih pripeljejo iz Dubaja. Cela zmeda," je prepričana.

"Midva sva še vedno v hotelu. Jutri in v četrtek bosta še po dva poleta iz Muskata. Srčno upamo, da bova med temi srečneži, predvsem, da varno prispemo domov. V hotelu sva na varnem," pa sta iz Dubaja danes napisala Anita in Peter Terglav.

Vlada je v ponedeljek generalnemu sekretariatu vlade naložila, naj izpelje postopek javnega naročila za izvedbo najema letala, ki bo slovenske državljane in njihove družinske člane, ki so ostali ujeti v Združenih arabskih emiratih in Omanu, pripeljalo na letališče v Sloveniji oziroma njeni neposredni bližini. Danes je vlada na dopisni seji odločila o prerazporeditvi 1,5 milijona evrov sredstev iz splošne proračunske rezervacije na generalni sekretariat vlade v ta namen.

Premier Robert Golob se je ob tem zahvalil ekipam, ki so iskale rešitve in usklajevale aktivnosti za povratek slovenskih državljanov v domovino, posebej ekipi veleposlaništva v Abu Dabiju z veleposlanico Natalijo Al-Mansour.

Po ocenah ministrstva za zunanje in evropske zadeve je v širši regiji Bližnjega vzhoda približno do 1000 Slovencev, do tega trenutka pa jih je za pomoč pri evakuaciji iz ZAE prosilo več kot 700 ljudi.

Glede Irana trenutno nimajo evidentiranih slovenskih državljanov, ki bi se jim javili ali zaprosili za pomoč.

Kot so še pojasnili, EU evakuacij neposredno ne usklajuje, saj je to v pristojnosti posameznih držav. Kljub temu med državami poteka stalna izmenjava informacij in medsebojna pomoč.

Z državljani na kriznih območjih komuniciramo prek vseh razpoložljivih kanalov – telefonskih pogovorov, elektronske pošte in osebnih stikov, poudarjajo.

Dežurna telefonska številka MZEZ je na voljo 24 ur na dan in ni vezana zgolj na trenutno situacijo. Enako velja za dežurne telefonske številke pristojnih veleposlaništev, ki jih popotniki prejmejo neposredno na svoje telefone tudi v obliki SMS sporočil.

"Vsem državljanom, ki se nahajajo na prizadetih območjih ali so na poti v regijo, svetujemo, da redno spremljajo uradne informacije, upoštevajo navodila lokalnih oblasti ter ostanejo v stiku s slovenskimi diplomatsko-konzularnimi predstavništvi. Predvsem pa svetujemo, da ostanejo na varnem in v zaprtih prostorih, stran od oken."

Težave zaradi odpovedanih letov imajo tudi Slovenci v drugih delih sveta, ki bi se morali domov vračati prek letalskih vozlišč, kot so Dubaj, Abu Dabi in Doha, ki so zaprta. Generalni sekretar združenja turističnih agencij Mišo Mrvaljević je ocenil, da se skupno okoli tisoč slovenskih turistov ne more vrniti domov.

Iz slovenskega veleposlaništva v Grčiji in na Cipru so na X-u sporočili, naj se Slovenci izogibajo območju v bližini britanskih vojaških oporišč (Akrotiri in Dhekelia) in drugim vojaškim objektom; bližini stavb višjih državnih organov Republike Ciper ter diplomatskih predstavništev (predvsem ZDA in Izraela); ter da redno sledijo navodilom ciprskih oblasti in ciprskim uradnim medijem ter objavam veleposlaništva.