KPK: Ko bo kakšen politik rekel, da ljudje vidijo preveč korupcije, naj se spomni na izginule milijone

Kar 27 odstotkov vprašanih je v zadnjih 12 mesecih pri dostopu do javnih storitev in institucij plačalo podkupnino, kar je pogosto najbolj neposredna izkušnja korupcije. To kaže na to, da na tem področju v primerjavi s preteklimi raziskavami ni izboljšanja, ocenjuje TI.

Kljub temu je skoraj 90 odstotkov vprašanih dejalo, da bi ukrepali proti korupciji, spregovorili o njej ali jo prijavili, dve tretjini tistih, ki so jih pozvali k plačilu podkupnine, pa je to zavrnilo. Po mnenju TI to pomeni, da bi morale vlade, civilna družba in poslovni sektor narediti več za vključitev ljudi v boj za zajezitev korupcije.

Raziskava je pokazala tudi, da v številnih državah ljudje ne zaupajo institucijam, ki naj bi se borile proti korupciji in drugim zločinom. V 36 državah se ljudem najbolj skorumpirana zdi policija in v teh državah je policija nekaj več kot 50 odstotkov vprašanih pozvala k plačilu podkupnine.

V 20 drugih državah pa kot najbolj skorumpirano ocenjujejo pravosodje in v teh državah so 30 odstotkov tistih, ki so prišli v stik s sodno vejo oblasti, vprašali po podkupnini. Pri TI še dodajajo, da ljudje ustrezne korake pričakujejo predvsem od vlad. V kar 17 državah članicah je namreč 59 odstotkov vprašanih ocenilo, da njihova vlada ne opravlja dobrega dela v boju s korupcijo.

Tudi politiki sami morajo narediti veliko za vrnitev zaupanja. Raziskava TI razkriva pravo krizo zaupanja v politiko. V 51 državah po svetu kot najbolj skorumpirano institucijo ocenjujejo politične stranke. 55 odstotkov vprašanih poleg tega meni, da vlado obvladajo skupine, ki delujejo za lastne interese.

Kot predlaga TI, bi politiki to področje lahko izboljšali tako, da bi med drugim objavljali premoženjsko stanje zase in družinske člane. Politične stranke in neodvisni kandidati na volitvah pa bi medtem morali razkriti vire finančnih sredstev, da bi razčistili, kdo jih financira, in razkrili morebitne konflikte interesov.

Po vsem svetu ljudje prizadevanja svojih voditeljev za ustavitev korupcije ocenjujejo slabše kot pred začetkom finančne krize leta 2008. Takrat je 31 odstotkov vprašanih menilo, da je njihovo delo na tem področju učinkovito, letos pa je njihov delež padel na 22 odstotkov.

Po mnenju Slovencev so najbolj skorumpirane politične stranke

Slovenci so v družbi 12 državnih sistemov kot najbolj skorumpirane ocenili politične stranke. Skoraj dve tretjini slovenskih anketirancev, 63 odstotkov, pa sta ocenili, da vlado obvladajo skupine, ki delujejo za lastne interese. Svetovno povprečje je 55 odstotkov.

Prav tako je v zadnjih 12 mesecih podkupnino za dostop do javnih storitev in inštitucij plačalo šest odstotkov vprašanih Slovencev, kar nas uvršča dokaj visoko na lestvico – v družbo Bolgarije, Estonije, Italije, Švice, Velike Britanije in ZDA, kjer je podkupnino pri dostopu do javnih storitev plačalo med 5 in 9,9 odstotka vprašanih. Slovenija spada tudi v skupino držav, v katerih prebivalci menijo, da se je stopnja korupcije v zadnjem času še povečala.

Na lestvici od ena do pet, petica pomeni izjemno skorumpiranost, so politične stranke dobile oceno 4,2 (svetovno povprečje je 3,8), sledi parlament z oceno 3,9. Najmanj je po oceni vprašanih skorumpirana vojska, dobila je povprečno oceno 2,7.

V primerjavi z raziskavo, opravljeno v letih 2010 in 2011, je stopnja prepričanja, da se državljani lahko spopadejo s korupcijo, upadla v 91 državah, ki so sodelovale v obeh raziskavah. V Sloveniji je padec več kot 20-odstoten.

Najpogosteje izbrana aktivnost v boju proti korupciji je za večino držav podpis peticije, v to skupino se je uvrstila tudi Slovenija. Druge možnosti so bile še uporaba družbenih omrežjih ali udeležba na protestu. V Sloveniji bi se vsaj ene od dejavnosti udeležilo kar 95 odstotkov vprašanih.

KPK ugotovitve niso presenetile

Na rezultate raziskave so se odzvali tudi v Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). Kot so dejali, je očitno res, da Slovenija nima velikih težav s cestno korupcijo, povprečen prebivalec se le redko znajde v položaju, ko bi moral na primer policistu, javnemu uslužbencu, učitelju ali sodniku dati podkupnino. "Paradoksalno pa je, da obenem sodimo v sam vrh po prepričanju ljudi o skorumpiranosti političnih strank in ujetosti države s strani ozkih interesnih skupin. Slovenija je tukaj v družbi držav, kot so Grčija, Španija ali Italija, in smo slabši ne samo od večine drugih tranzicijskih držav, ampak celo nekaterih držav v razvoju, s katerimi se sicer nočemo primerjati," so zapisali v odzivu.

"In ko se bo kak politik ali komentator spotaknil ob to, da gre pri tokratni raziskavi za zgrešeno percepcijo ljudi in za prevelik negativizem glede sistemske korupcije v državi, je prav, da spomnimo na milijarde davkoplačevalskega denarja, ki so in še bodo poniknile v dokapitalizacije državnih bank, korupcijske rente in provizije v povezavi z državnimi podjetji ter v preplačane velike javne razpise – namesto da bi jih namenili za krepitev kvalitete javnega zdravstva, šolstva, boljšega poslovnega in življenjskega okolja," so še dodali v KPK.

Raziskava po mnenju KPK kaže, da je problem korupcije v Sloveniji sistemski in da ima uničujoč vpliv na pravno in socialno državo. "Zato je potreben bistveno drugačen pristop k vladanju, mnogo več transparentnosti, integritete nosilcev politične oblasti, bolj pregledno financiranje političnih strank in drugačen odnos do državnega premoženja, ki ga politika pojmuje kot svoj plen," menijo in dodajajo, da bo pomemben test že prihajajoča privatizacija državnih podjetij.