Slovenci ne zaupamo več v cepljenje, znašli smo se 'na repu' Evrope

Zadržanost do cepljenja je na točki, ko lahko ogrozi napredek pri zatiranju nalezljivih bolezni, je prepričana direktorica Evropskega centra za nalezljive bolezni Andrea Ammon. Razlogov, da se ljudje ne cepijo, je več. Ammonova poleg nezaupanja izpostavi še samozadovoljstvo oz. prepričanje, da cepiva ne potrebujejo. "Nekateri imajo o cepivih vprašanja, na katera nihče ne odgovori oz. ne najdejo vira, kjer bi dobili te odgovore. Ali pa nimajo enostavnega dostopa do cepiva, ker delajo, ker ne morejo k zdravniku, ne morejo do cepilnega centra," še doda.

Čeprav je zaupanje v cepljenje med pandemijo padlo povsod po Evropi, se je večinoma že dvignilo na staro raven. A ne v Sloveniji. "Slovenija je na lestvici zaupanja padla na 23. mesto med evropskimi državami. Še v letu 2018 je bila na 11. mestu," pove slovenska epidemiologinja Marta Grgič Vitek.

Ne le proti covidu-19, pri nas se malo odraslih cepi tudi proti gripi, klopnemu meningitisu, upadlo pa je tudi cepljenje proti HPV-ju. Poleg krepitve zaupanja v cepljenje, morajo države v naslednjih letih pretehtati tudi druge ukrepe, da bi se v prihodnje bolje spopadli z epidemijo, še naprej pa spremljati tudi širjenje covida-19.

"Sekveniranje še vedno ostaja pomembno, novi sistemi spremljanja v odpadnih vodah, sistemi spremljanja, sistema spremljanja v bolnišnicah," našteje Mario Fafangel.

In bilanca ukrepanja Evropske unije ob izbruhu covida-19? Ena največjih lekcij je slaba pripravljenost bolnišnic na epidemijo. "V smislu iskanja posteljnih kapacitet in medicinskega osebja, zalog medicinskega materiala, osebne varovalne opreme, ki jo je na začetku povsod primanjkovalo," pove Ammonova. 

Jasno je postalo tudi, da poskusi ničelne tolerance v primerih bolezni, kot je covid-19, ne delujejo. "Ko poskusiš slediti takšni strategiji, moraš popolnoma ograditi državo ali del države in to ima strašanske stranske učinke," dodaja. Zato takšni ukrepi na dolgo niso upravičeni, še meni sogovornica.