O korupciji in podkupovanju so raziskovalci spraševali 12 tisoč državljanov enajstih srednje in vzhodno evropskih državah, tudi Slovenije. Kljub temu da slovenski anketiranci menijo, da je v državi veliko korupcije, so na njo zelo občutljivi, je rezultate raziskave na novinarski konferenci komentiral Rudi Tavčar, direktor podjetja Gral iteo, ki je raziskavo izvedlo v Sloveniji.
Prebivalci enajstih držav, ki jih raziskava zajema, menijo, da je podkupovanje najbolj razširjeno v zdravstvu (v povprečju 24 odstotkov), sledi pa mu javna uprava (13 odstotkov). Slovenski anketiranci so podobnega mnenja, vendar je razlika med zdravstvom in javno upravo mnogo manjša (23 oziroma 21 odstotkov), sledi korupcija na ministrstvih, ki je v drugih državah šele na šestem mestu. Da brez podkupovanja javna uprava ne bi delovala niti tako dobro, kot deluje sedaj, je pritrdilno odgovorilo v povprečju 39 odstotkov prebivalcev enajstih držav (v Sloveniji 34 odstotkov).
Med vsemi sodelujočimi državami v povprečju kar 22 odstotkov anketiranih meni, da so podkupnine naraven del življenja in da jih mora tisti, ki želi normalno živeti, dajati. Močno izstopata Slovaška in Ukrajina (48 oziroma 36 odstotkov). V Sloveniji se s tem strinja le sedem odstotkov anketirancev. 58 odstotkov vseh anketiranih meni, da vlade nimajo nobenega resnega interesa za boj proti korupciji, 47 odstotkov pa jih meni, da je bilo v socializmu korupcije in podkupovanj mnogo manj. Slovenci se, tako kot Poljaki in Čehi, v manjši meri strinjajo s slednjo trditvijo, saj tako meni le 38 odstotkov vprašanih.
Na vprašanje, ali bi bili osebno pripravljeni podpreti boj proti korupciji tako, da bi se udeležili uličnih demonstracij, je pozitivno odgovorilo največ Romunov in Hrvatov (64 oziroma 62 odstotkov), najmanj Avstrijcev (25 odstotkov), Slovenci pa so z 39 odstotki nekje vmes. Velika večina v vseh državah (skoraj 80 odstotkov) meni, da bi se proti korupciji in podkupovanju morala boriti država in ne ljudje.
Raziskava o korupciji je bila izvedena od junija do avgusta v Avstriji, Bolgariji, na Hrvaškem, Češkem, Madžarskem, Poljskem, v Romuniji, Rusiji, na Slovaškem, v Sloveniji in Ukrajini. V večini držav je vzorec vključeval okoli 1000 ljudi, starejših od 15 let, ki so odgovarjali na enaka vprašanja. Skupno je bilo anketiranih 12.454 ljudi.
