Slovenci po pismenosti, računanju in reševanju problemov pod povprečjem

Odrasli v Sloveniji so v povprečju po pismenosti, znanju računanja in sposobnosti reševanja problemov v tehnološko razvitih okoljih pod povprečjem držav članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), je pokazala Raziskava spretnosti odraslih PIAAC 2016. Se je pa pismenost v zadnjih dveh desetletjih precej izboljšala, so sporočili iz OECD.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič je na današnji novinarski konferenci ob prvi javni objavi podatkov raziskave o rezultatih dejala, da smo na nekaterih področjih res lahko zadovoljni, nekatera področja pa predstavljajo izziv. Prostora za izboljšave je še veliko, je dejala in napovedala, da bo sledila temeljita analiza podatkov z namenom oblikovanja strategije za nadaljnji razvoj Slovenije.

Na novinarski konferenci so predvajali videonagovor evropske komisarke za zaposlovanje, socialne zadeve, strokovno usposobljenost in mobilnost delovne sile Marianne Thyssen. Ta je dejala, da bosta strategije razvila tudi OECD in Evropska komisija. V začetku meseca je Evropska komisija že napovedala novo agendo spretnosti. Evropski socialni sklad je za države članice Evropske unije odobril 27 milijard evrov, ki jih bodo namenili za nadgrajevanju spretnosti.

Eden od štirih Slovencev skromno podkovan v pismenosti

Raziskava ni merila znanja, temveč spretnosti uporabe določenega znanja, natančneje spretnosti za obdelavo informacij. Pokazala je, da je približno eden od štirih slovenskih državljanov v starostni skupini med 16 in 65 let skromno podkovan v pismenosti, računanju in reševanju problemov, kar je precej višji delež kot v drugih državah članicah OECD.

Najvišjo, četrto oziroma peto stopnjo pismenosti je pokazalo 5,6 odstotka sodelujočih, medtem ko povprečje držav znaša 10,6 odstotka. Četrta stopnja pomeni, da je posameznik sposoben združevati, pojasniti in izločiti podatke iz zahtevnih ali daljših besedil, ki vsebujejo odvisne, lahko pa tudi med seboj nasprotujoče si informacije.

Skoraj četrtina sodelujočih, 24,9 odstotka, je dosegla prvo stopnjo pismenosti, kar pomeni, da znajo prebrati kratka besedila znanih tem in v njih poiskati določeno natančno informacijo. Povprečje držav pri prvi stopnji znaša 18,9 odstotka sodelujočih. V primerjavi z letom 1998 se je stopnja pismenost precej dvignila. Slovenija je po izboljšanju besedilnih spretnosti na drugem mestu, pred njo je le Poljska.

Znanje računanja so s četrto oz. peto stopnjo ocenili pri 8,6 odstotka vključenih v raziskavo, povprečje pa na tem področju znaša 11,3 odstotka. Četrta stopnja tu pomeni, da posameznik razume širok spekter matematičnih podatkov, ki so lahko zapleteni, abstraktni ali se nahajajo v nepoznanem kontekstu.

Prvo stopnjo znanja računanja je doseglo 25,8 odstotka sodelujočih, pri čemer povprečje držav pri tej stopnji znaša 22,7 odstotka. Tisti s to stopnjo znanja med drugim obvladajo osnovne matematične postopke v konkretnih kontekstih.

Sposobnost reševanja problemov so s tretjo stopnjo ocenili pri 3,7 odstotka sodelujočih, kar je za 2,1 odstotne točke manj od povprečja držav članic OECD. Nekdo, ki je ocenjen s tretjo stopnjo, zna rešiti naloge, ki vključujejo različne računalniške aplikacije, veliko število korakov ter iskanje in uporabo za konkreten primer namenjenih ukazov v novem okolju.

Nadpovprečno velika je tudi razlika v znanju med posamezniki. Razlike so po ugotovitvah raziskave med drugim odvisne od starosti, stopnje izobrazbe in socialnih okoliščin posameznikov.

Večina slovenskih delavcev se je pri opravljanju dela v sklopu svoje zaposlitve dobro izkazala. Tako kot v drugih državah članicah OECD imajo omenjene spretnosti med drugim pozitiven vpliv na plače, hkrati pa tudi na neekonomske dejavnike, kot so zaupanje v soljudi, politična participacija in udejstvovanje v prostovoljskih aktivnostih, so še zapisali izvajalci raziskave.

Raziskavo so v Sloveniji izvedli med 1. aprilom in 31. decembrom 2014 na vzorcu 5331 odraslih v starostni skupini med 16 in 65 let. V vseh državah skupaj so v raziskavo vključili 216.250 odraslih.