Povprečno sedem prebivalcev članic EU od desetih, starih 16 let ali več, je leta 2024 ocenilo, da je njihovo splošno zdravstveno stanje dobro ali zelo dobro. Delež je bil največji na Irskem (80 odstotkov) in Malti (79 odstotkov), najmanjši pa v Litvi (49 odstotkov) in Latviji (49 odstotkov). V Sloveniji je bilo takšnega mnenja približno 66 odstotkov prebivalcev, kar je nekoliko pod povprečje EU, ki je znašalo 68 odstotkov, so na svoji spletni strani navedli na Statističnem uradu RS (Surs).
V letu 2024 je bil zaposleni bolniško odsoten povprečno 21 koledarskih dni. Ženske so imele v povprečju daljši bolniški stalež, 25 koledarskih dni, kar je približno osem dni več od moških. Prve so bile bolniško odsotne večkrat, vendar je bila posamezna odsotnost krajša kot pri moških. V povprečju so bili oboji največ bolniško odsotni v pomurski statistični regiji, najmanj pa v osrednjeslovenski.
Zelenjavo je vsaj enkrat na dan v tednu lani zaužilo 69 odstotkov prebivalcev Slovenije, starih 16 let ali več, sadje pa 62 odstotkov. Pogostost uživanja teh skupin živil in samoocena splošnega zdravstvenega stanja sta povezani. Med tistimi, ki so ocenili, da je njihovo splošno zdravstveno stanje zelo dobro, jih je zelenjavo vsaj enkrat na dan jedlo 70 odstotkov, sadje pa 59 odstotkov.
Starejši od 64 let so sadje in zelenjavo uživali pogosteje. Sadje je vsakodnevno jedlo približno 75 odstotkov, zelenjavo pa 73 odstotkov.
Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo so leta 2023 v Sloveniji znašali 9,3 odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), kar nas je uvrščalo na 10. mesto med članicami EU. Največ in sicer od 11 do 12 odstotkov, so za zdravstvo namenile Nemčija, Francija, Švedska, Avstrija in Belgija, najmanj pa Luksemburg, Romunija, Madžarska in Irska.
Če izdatke preračunamo v t. i. standarde kupne moči na prebivalca v evrih, je Slovenija v omenjenem letu za zdravstvo namenili 3121 evrov na prebivalca, kar je bilo pod povprečjem EU (3835 evrov) in je zasedla 13. mesto med članicami.
Izdatki za dolgotrajno oskrbo starostno obnemoglih, bolnih in invalidnih oseb so leta 2023 znašali 955 milijonov evrov in so se v primerjavi z letom prej povečali za 12 odstotkov. Iz javnih virov je bilo financiranih 79 odstotkov in iz zasebnih 21 odstotkov. Storitve dolgotrajne oskrbe je prejemalo 76.841 prebivalcev ali na letni ravni 2558 več - med njimi največ, 38 odstotkov, na domu, 30 odstotkov pa v institucijah.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.