
Verjetnost okužbe perutnine z virusom ptičje gripe je v Sloveniji izjemno majhna. Slovenija se od držav, kjer se je pojavila, namreč razlikuje po tem, da je gostota prebivalstva manjša in da ljudje ne bivajo v istih prostorih kot perutnina. V Sloveniji veljajo visoki higienski standardi, na tržnicah se ne prodaja živih živali, nenadzorovana proizvodnja pa je izredno majhna, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj Roman Glaser.
Perutnini Ptuj, ki svoje izdelke prodaja na 18 trgih, se je v zadnjih 10, 14 dneh zaradi pojava ptičje gripe v Evropi prodaja perutninskega mesa sicer znižala za približno 10 odstotkov, vendar pa so na osnovi ocen že septembra za 10 odstotkov znižali obseg proizvodnje. Kljub izredno majhni verjetnosti pojava ptičje gripe so v podjetju 24. avgusta vzpostavili najvišjo raven zaščite s tako imenovanim nadnivojskim biosecurity in krizni štab iz strokovnjakov, ki dnevno spremlja izvajanje ukrepov.

Prosto rejo so zaprli, kar onemogoča, da bi perutnina prišla v stik z divjimi pticami, ki so edini sedaj znani prenašalec virusa ptičje gripe, je pojasnil Glaser. Poleg tega so sanitarne režime dvignili na najvišjo raven, obrate pa še bolj zaprli, tako da se lahko po njih giblje le minimalno število ljudi. Vsi objekti so poleg tega zaščiteni s sanitarnimi barierami, uvedli pa so tudi dodatno razkuževanje tovornjakov, vseh prevoznih sredstev in tehnike, ki prihaja v stik s proizvodnimi fazami. Še dodatno so zaostrili nadzor, kooperante pa seznanili z nevarnostjo ptičje gripe ter mehanizmi in ukrepi, kako jo preprečevati. Čeprav imajo zaposleni v Perutnini Ptuj v pogodbah klavzulo, da doma ne smejo gojiti živali, so jih po Glaserjevih besedah vseh 1700 ponovno spomnili, da to ni dovoljeno.
Stroga pravila
Perutnina ima sicer v vseh fazah proizvodnje vzpostavljene predpise in notranja pravila, ki so po Glaserjevih besedah pogosto daleč zahtevnejša od veljavnih v Sloveniji in EU. V Perutnini poleg tega velik pomen dajejo sledljivosti tako surovin kot vseh faz proizvodnje, vsa proizvodnja pa je standardizirana s sistemom kritičnih točk. Imajo lastno veterinarsko ambulanto, ki letno opravi okrog 100.000 analiz, nadzor v podjetju pa opravlja tudi Veterinarska uprava RS. Prednost Perutnine Ptuj je po Glaserjevih besedah vertikalna integracija, kar pomeni, da podjetje nadzoruje vse faze proizvodnje, od njive do vilice.

Sicer pa so rezultati raziskave o percepciji ptičje gripe pri potrošnikih in njen vpliv na potrošnjo perutninskega mesa, ki jo je na vzorcu 850 oseb za Perutnino Ptuj, Agromerkur in Pivko perutninarstvo izvedla družba Dialog, pokazali, da le malo potrošnikov skrbi, da bi se z uživanjem perutninskega mesa in izdelkov okužili in zboleli za ptičjo gripo. Le majhen delež anketiranih pa je zaradi pojava ptičje gripe prenehal uživati perutninsko meso in jajca. Po rezultatih ankete perutninsko meso in izdelki slovenskega porekla pri slovenskih potrošnikih uživajo velik ugled in zaupanje. Kljub temu, da so tuji dobavitelji blaga lahko v nekem segmentu cenovno ugodnejši, se v prehranskih "aferah" potrošniki spontano odločajo, da ni ključna cena, ampak izvor blaga, je pojasnil Glaser.