Slovenci raje prenavljamo kot gradimo na novo
Stanovanjski fond v Sloveniji je razmeroma star. Po podatkih kar 67 odstotkov prebivalcev živi v hišah, zgrajenih pred letom 1989, pri čemer je več kot tretjina vseh hiš nastala v obdobju med letoma 1970 in 1989. Takšna starostna struktura pomeni, da se velik del obstoječih objektov postopoma približuje obdobju, ko so prenove neizogibne, zlasti z vidika energijske učinkovitosti, bivalnega udobja in uvajanja sodobnih tehnoloških rešitev.
Temu pritrjujejo tudi podatki s trga, ki kažejo, da se lastniki hiš v Sloveniji pogosteje odločajo za prenovo kot za novogradnjo. Več kot polovica jih namreč daje prednost posodobitvi in nadgradnji obstoječega doma, ki bivalnemu okolju prinaša številne prednosti.
Skoraj polovica Slovencev živi v hišah s poševno streho
Stanovanjska slika v Sloveniji je torej tesno povezana z bivanjem v hišah. Podatki kažejo, da skoraj polovica prebivalcev živi v objektih s poševno streho, kjer so mansardni prostori in strešna okna pomemben del vsakdanjega bivanja. V takšnih hišah je v povprečju nameščenih 2,4 strešnega okna, kar potrjuje njihovo ključno vlogo pri zagotavljanju dnevne svetlobe in prezračevanja podstrešnih prostorov.
Prezračevanje mora postati del vsakodnevne rutine
Prav v mansardnih prostorih se pokaže, kako pomembno vlogo imajo strešna okna pri kakovosti bivanja. Med pripravo obrokov se v kuhinji ustvarja vlaga, v kopalnici se po prhanju nabira para, v spalnici pa se čez noč zadržuje topel in izdihan zrak. Prezračevanje zato ne more ostati zgolj občasno opravilo, ampak mora postati del vsakodnevne rutine.
Pomemben dejavnik pri tem je tudi način upravljanja oken. Medtem ko ročno odpiranje zahteva več doslednosti, elektrificirana strešna okna omogočajo prezračevanje z enim samim pritiskom na gumb. Podatki kažejo, da uporabniki takšnih strešnih oken prostore prezračujejo dvakrat pogosteje kot tisti z ročnim odpiranjem, kar se neposredno odraža v kakovosti zraka in bivalnem udobju.
Kako dežni senzor poskrbi, da vaš dom diha, tudi ko vas ni doma
Eden od razlogov, da ne prezračujemo redno, je zagotovo tudi negotovost. Odprto strešno okno predstavlja tveganje ob nenadni spremembi vremena, zato ga uporabniki pogosto raje pustijo zaprtega, tudi takrat, ko bi prezračevanje izboljšalo bivanje.
Ravno zato postajajo izjemno pomembne rešitve, ki zmanjšujejo potrebo po stalnem nadzoru. Elektrificirana strešna okna VELUX z vgrajenim dežnim senzorjem se ob prvih kapljicah namreč samodejno zaprejo, kar omogoča brezskrbno prezračevanje tudi takrat, ko nas ni doma. Takšne funkcionalnosti vplivajo na udobje in dejansko uporabo oken, saj s tem prezračevanje postane del vsakodnevnega bivalnega ritma. Zato je pomembno, da ob menjavi strešnega okna razmislite tudi o njegovi nadgradnji.
Materiali, ki kljubujejo vlagi in vsakdanji rabi
Pri izbiri strešnega okna ni pomemben le njegov način upravljanja, ampak tudi, kako je okno zasnovano in iz kakšnih materialov je izdelano, zlasti v prostorih, kjer sta para in vlaga stalnici. Prav v kuhinji in kopalnici, kjer je največ vlage in neprijetnih vonjav, izbrani material pokaže svojo pravo vrednost. Za takšne zahtevne razmere je zasnovano belo poliuretansko strešno okno VELUX.
Njihova posebnost je plastificiran les, ki velja za enega najbolj trpežnih in zanesljivih materialov okenskih okvirjev. Lesena sredica je prevlečena z vodoodpornim poliuretanom, ki ščiti pred vlago in omogoča preprosto čiščenje, za katero potrebujete le vlažno krpo.
Prenova kot nadgradnja bivanja
Prenova doma tako ni več le tehničen poseg, temveč vse pogosteje tudi nadgradnja kakovosti bivanja, ki v ospredje postavlja prezračevanje, svetlobo in vsakodnevno udobje. Odločitve, povezane s strešnimi okni, tako presegajo osnovno funkcijo in vplivajo na to, kako prostor deluje čez dan in skozi letne čase. Razlika med zamenjavo in nadgradnjo strešnih oken se tako kaže predvsem v načinu bivanja.
Naročnik oglasne vsebine je Velux Slovenija.
