Slovenija

Slovenci še vedno eden najbolj varčnih narodov v Evropi

Ljubljana, 31. 10. 2019 07.15 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
L.Š. / STA
Komentarji
304

Oktober je mesec varčevanja, ki je namenjen premisleku o odnosu do denarja in temu, da je dobro del prisluženega denarja prihraniti. Slovenci veljamo za enega najbolj varčnih narodov v Evropi. Ker pa se v zadnjem času močno povečujejo potrošniški krediti, je Banka Slovenije k premisleku pridala še uvedbo minimalnih standardov.

Slovenska gospodinjstva so po podatkih Banke Slovenije v zadnjem letu povečala varčevanje, saj so njihova finančna sredstva konec junija zrasla na 55,5 milijarde evrov. V strukturi finančnih sredstev so nekaj manj kot polovico sredstev predstavljale gotovina in bančne vloge. Vloge so konec junija dosegle 19,6 milijarde evrov, od tega večina v bankah v Sloveniji.

Tudi zadolženost slovenskih gospodinjstev je med nižjimi v evrskem območju. Njihov dolg je konec junija dosegel 14,4 milijarde evrov. Obseg posojil je znašal 10,4 milijarde evrov, za stanovanjska posojila 6,3 milijarde evrov, za potrošniška 2,7 milijarde evrov oz. 26,4 odstotka vseh posojil. Pri slednjih je zaskrbljujoče to, da že več let presegajo 10-odstotno stopnjo rasti, avgusta je ta medletno znašala 11,7 odstotka.

Oktober je mesec varčevanja, ki je namenjen premisleku o odnosu do denarja in temu, da je dobro del prisluženega denarja prihraniti.
Oktober je mesec varčevanja, ki je namenjen premisleku o odnosu do denarja in temu, da je dobro del prisluženega denarja prihraniti. FOTO: Profimedia

Povprečni znesek potrošniških posojil je narasel za 2000 evrov na 8000 evrov

Banka Slovenije je zato pred letom dni bankam izdala priporočila, naj trajanje potrošniških posojil ne presega 10 let in naj znesek posojila ne presega finančnih zmožnosti posameznika. "Ker večina bank teh priporočil ni upoštevala, smo za banke z novembrom glede tega postavili zavezujoče omejitve," je pojasnil namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc.

"Delež potrošniških posojil v bilančni vsoti se po bankah precej razlikuje. V povprečju znaša okoli 7,5 odstotka bilančne vsote, a je pri nekaterih že presegel 10 odstotkov. Nekatere banke so upoštevale priporočila in bodo imele s prilagajanjem ponudbe manj težav. Pri več kot polovici bank pa bo potrebna prilagoditev ponudbe posojil zavezujočim makrobonitetnem omejitvam," je ocenil.

Potrošniška posojila so za banke v primerjavi s stanovanjskimi posojili razmeroma bolj donosna in bolj tvegana. Konec prvega četrtletja so bila potrošniška posojila s fiksno obrestno mero v Sloveniji v primerjavi z evrskim območjem v povprečju nekoliko dražja, obresti so znašale nekaj čez šest odstotkov, medtem ko so bila posojila s spremenljivo obrestno mero pri okoli 4,5 odstotka cenejša.
V Banki Slovenije so opazili, da nekatere banke poenostavljajo procese odobritve in omogočajo daljše ročnosti. Povprečni znesek potrošniških posojil je narasel za 2000 evrov na 8000 evrov, z deležem okoli 37 odstotkov prevladujejo posojila z ročnostjo med sedem in 10 let, precej jih je nad 10 let. Delež potrošniških posojil v nekaterih bankah presega 40 odstotkov vseh posojil, povprečje je nekje pri 30 odstotkih.

To, da banke ponujajo hitro odobritev kredita s čim manj papirologije, je s stališča kreditojemalca zaželeno. "Vendar je treba pri tem upoštevati skrbnost in previdnost v kreditnem procesu, kar vključuje tudi postavitev minimalnih pogojev za zadolževanje in svetovanje komitentom," je poudaril Dolenc. Pri slednjem gre pogosto za zadolževanje, katerega ročnost ni v skladu z življenjsko dobo kupljenega na kredit, je dodal.

"Ukrep sledi zakonodaji glede izvršbe: banke tu ne morejo poseči po določenih minimalnih sredstvih posojilojemalca, s tem zavarujemo tudi njih. Ne moremo dopustiti naraščanja sistemskih tveganj v bankah, če bodo preko vseh razumnih meja povečevale specifičen segment kreditiranja in hkrati odobravala tovrstna posojila z značilnostmi, ki se zdijo že na prvi pogled pretirano tvegana tako za banke kot posojilojemalce," je dejal.

'Banka lahko uveljavlja izjemo'

Dolenc je izpostavil, da si želijo "vzdržne, zdrave in enakomerno porazdeljene posojilne aktivnosti". Ukrep po njihovem ne bo prizadel tistih, ki se zadolžujejo skladno s svojimi zmožnostmi. Ker je to delno subjektivno, je v postavljenih ukrepih vgrajena možnost določenega odstopanja: "Če banka oceni, da ima nekdo kljub trenutno nizki posojilni sposobnosti dobre obete, lahko uveljavlja izjemo, a banka lahko to izkoristi v omejenem obsegu."

Ker pa se v zadnjem času močno povečujejo potrošniški krediti, je Banka Slovenije k premisleku pridala še uvedbo minimalnih standardov.
Ker pa se v zadnjem času močno povečujejo potrošniški krediti, je Banka Slovenije k premisleku pridala še uvedbo minimalnih standardov. FOTO: Bobo

Evrske države so pri makrobonitetnem ukrepanju avtonomne, ukrep Banke Slovenije pa ni izjema, saj tovrstne instrumente izvajajo v 13 državah območja z evrom. Večina se nanaša na področje stanovanjskih posojil, ukrep na področju potrošniških posojil je specifika Slovenije. Tu je dinamika rasti med najvišjimi v teh državah, Slovenija izstopa tudi po deležu dolgoročnih potrošnikih posojil.

"Naredili smo precej analiz, se pogovarjali z bankami in pretehtali pluse in minuse. Del minusov je nek enkratni učinek na dobičkonosnost bank. A če bomo imeli zdravo kreditno rast in v bančne portfelje ne bomo vnašali potencialno problematičnih kreditov, se bo to na dolgi rok odrazilo pozitivno," je menil Dolenc.

O negativnih učinkih na zasebno potrošnjo je povedal, da empiričnih izračunov sicer nimajo, a da se le del potrošnje financira s potrošniškimi posojili. "Vemo, da je potrošnja eden od glavnih razlogov za visoko gospodarsko rast, hkrati pa si želimo, da ne bi imeli podobnih razmer kot pred zadnjo finančno krizo, ko je bila v določenih segmentih tudi pretirana potrošnja razlog za poznejše težave," je spomnil. 

  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja

KOMENTARJI (304)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

vinogradnik33
01. 11. 2019 07.54
+2
Veliko ljudi živi preko svojih zmožnosti , da zadostijo svoji sli po luksuzu porabljajo limite , najemajo kredite in odplačujejo kredite s kreditom , ob tem pa na ves glas vpijejo , kako slabo nam gre , ker nimajo za preživeti čez mesec ! Če bi vsak mesec dali na stran vsaj nekaj deset evrov , bi se sčasoma nekaj nabralo , za luksuz , za stanovanje ali avto , to je pač stvar samo kontrole in samo odločitve , zakaj porabiš denar ! Ukrep banke Slovenije je uperjen ravno proti takim ljudem , ki nočejo ali ne znajo varčevati , pri tem pa so na udaru tudi tisti , ki tega žal ne zmorejo ! Stanovanjski problem mladih družin bi moral biti sistemsko rešen in bi bilo tudi bega mladih v tujino manj !
korintos23
01. 11. 2019 13.06
-1
Kdor ima denar kredita nerabi, oni bilj šibki so paiveli iz kredita v kredit in nimajo našparanega niti Evra. Kupovali pa kaj kaj, na dopuste na kredit hodili, naj malo šparajo in našparajo.
Nimasmisla
01. 11. 2019 07.29
+0
mojga sigurno ne samo barabinski denar
Hellsrael
31. 10. 2019 21.28
-2
Mi prihranimo cca 12000 eu.
Periot222
31. 10. 2019 20.36
+7
Morali bi vsi pobrati vse prihranke iz bank pa da vidimo banke kako bi potonale!!!!!
drahnreb
31. 10. 2019 19.37
+9
Ne Slovenci,ampak peščica njih,tudi povprečna plača ni tako nizka,a četrtina slovencev ne ve ,kako si bo jutri kupila kruh.škoda časa ,da nekdo piše takšen članek
BUONcaffee
31. 10. 2019 19.29
+8
Med tem ko narod varčuje drugi kradejo.
ahim1225
31. 10. 2019 17.48
+10
Slovenci veljamo za enega najbolj varčnih narodov v Evropi, naša država pa najbolj neracionalno troši davkoplačevalski denar.
wolfterier
31. 10. 2019 16.46
+7
Najvarčnejši,pa najbolj zapufani.Lepo je tuj denar šparat pa pufe jemat,pa nič vrnit,nje.
User300173
31. 10. 2019 16.18
+9
Revnejše populacije je največ, zato je na udaru, da sproži proteste. Preprosto kot pasulj, bi rekel Janez ...
User300173
31. 10. 2019 16.17
+0
Banka Slovenije je podaljšana roka SDS, ki bo storila vse, da pride na oblast. Osebno pričakujem še precej "reform", ki bodo zagrenile življenje revnejši populaciji.
wolfterier
31. 10. 2019 16.45
+4
Ja,sej je Janša predsednik vlade pa guverner banke,a ne,primorc.
piu
31. 10. 2019 16.07
+8
Borat nam je lahko za zelo slab zgled. Pred leti je povedal, da z manj kot 5 jurji ne more preživeti....
Hellsrael
31. 10. 2019 21.28
+3
Izjava pahkota. Nwm tocno se mi zdi da je bilo govora o 3000 eu?
antilevi?ar
01. 11. 2019 08.16
+1
da, od takrat do danes je dobil še 2000 gor.
kebbab
31. 10. 2019 15.54
+10
Ja logično glede na višino plač niti nimamo kaj trošit razen tistih ki so pri koritu.
BUONcaffee
31. 10. 2019 15.41
-7
Sem prebral knjigo kako postati megnet za denar. Deluje!
BUONcaffee
31. 10. 2019 15.28
-7
Jaz ne šparam denarja, ko ga rabim mi banka da kolikor želim imet. Zame ta nova pravila ne veljajo.
BUONcaffee
31. 10. 2019 15.24
-6
Včeraj sem naročil Mercedes SEL 500 za 200000 eur. Banka mi je odobrila kredit.
BUONcaffee
31. 10. 2019 15.03
-7
Jaz bom vzel kredit na Madžarskem.
Brakedirt
31. 10. 2019 15.09
+2
BUONcaffee
31. 10. 2019 15.23
-4
wolfterier
31. 10. 2019 16.47
+3
BUONcaffee
31. 10. 2019 19.29
+0
BUONcaffee
31. 10. 2019 15.00
-7
Jaz varčujem z bitkoini, tako da nimam teh težav.
puspan
31. 10. 2019 15.21
+7
Jaz pa z bitkonji pa še prevoz imam zastonj.
BUONcaffee
31. 10. 2019 14.58
+8
Banka lahko uveljavlja izjemo????? A te izjeme so župani in politiki????
wolfterier
31. 10. 2019 16.48
+2
detect
31. 10. 2019 14.56
+0
socializem je bil najboljši.
BUONcaffee
31. 10. 2019 14.58
-5
puspan
31. 10. 2019 15.00
+7
Socializem je bil res najboljši, ampak v knjigah, ko pa so ga vnesli v prakso pa daleč najslabši. V njem so jo dobro vozili samo tisti, ki so bili v samem vrhu, potem špiclji malo slabše, na koncu pa delavci, ki so bili lastniki tovarn. Nekako tako, kot piramida, kjer je vse propadlo.
BUONcaffee
31. 10. 2019 14.56
-5
Žalosti me, da ste večinoma vsi obsedeni z denarjem, kot tudi guverner banke. No ja tak je naš materialističen svet.