Kljub obljubi politike o ničelni toleranci do korupcije in obljubi o korenitih spremembah, ljudje v zadnjih letih ne opažajo nobenih sprememb, narejenih v tej smeri, kaže javnomnenjska raziskava Svetovni barometer korupcije (GCB) 2015/2016, so sporočili iz Transparency International Slovenia.
Po mnenju 74 odstotkov anketiranih se v zadnjih štirih letih prisotnost korupcije ni nič zmanjšala, medtem ko jih 59 odstotkov meni, da bi moralo biti preprečevanje korupcije najvišja prioriteta vlade. Po mnenju Slovenk in Slovencev je korupcija najbolj prisotna pri temeljih demokratične družbe. Kot ocenjujejo, je najbolj prisotna v državnem zboru (26 odstotkov) in med vladnimi uradniki (22 odstotkov). Več kot dve tretjini (77 odstotkov) anketiranih ne zaupa vladajočim in meni, da je ukrepanje vlade na področju preprečevanja korupcije neučinkovito.
Korupcija je v zadnjih nekaj letih dobila povsem nove razsežnosti in države iz celega sveta se (še) niso uspele kakovostno postaviti nasproti tej hitro spreminjajoči se težavi. Sprememb, ki bodo vodile v reševanje novih in novih izzivov, ni na vidiku.
’’Odločevalce opozarjamo, da korupcija ni zgolj težava vlade in organov pregona, temveč je problem zasebnega sektorja, sodne veje oblasti, civilne družbe, je problem vsakega posameznika in vseh državljanov. Pozivamo odločevalce, da razširijo svoja prizadevanja za preprečevanje korupcije izven normativnih okvirov in začnejo kakovostno izvajati tudi programe v praski skupaj s civilno družbo, saj trenutna prizadevanja ne zadostuje za pozitivne rezultate in večje zaupanje javnosti v vladavino prava,’’ poudarja generalni sekretar TI Slovenia Vid Doria.
Raziskava kaže izjemno zaskrbljujoče rezultate javnega mnenja o aktivnem ukrepanju državljanov zoper korupcijo. Kar 36 odstotkov anketirancev je skeptičnih, da normalni državljani lahko kakor koli pripomorejo k boju proti korupciji v primerjavi z 28 odstotki, ki menijo, da lahko aktivno pripomorejo in naredijo razliko. Eden izmed glavnih razlogov za takšno stališče bi lahko bile ovire, ki preprečujejo dejavno udejstvovanje posameznikov proti korupciji, saj 36 odstotkov anketirancev meni, da se jo bojijo prijaviti, ker bi lahko trpeli povračilne ukrepe.
’’Takšno mnenje državljanov jasno nakazuje na potrebo po proaktivni vlogi države pri zaščiti prijaviteljev, predvsem pa bolj kakovostno delo Komisije za preprečevanje korupcije pri izvajanju zaščite prijaviteljev v praksi,’’ dodaja Doria.
Raziskava je pokazala, da so trije odstotki anketirancev v zadnjih 12 mesecih plačali podkupnino pri poslovanju z eno izmed javnih ustanov v Sloveniji, in sicer največ na sodiščih v civilnih postopkih in pri pridobivanju nadomestila za brezposelnost. Med drugim kar 63 odstotkov anketirancev meni, da bogatejši posamezniki pogosto uporabijo svoj vpliv, da dosežejo lastne cilje, in hkrati meni, da so potrebni strožji ukrepi za preprečevanje tega pojava.
’’Podatek, da se državljani pri svojih opravilih ne srečujejo s primeri podkupovanja, zgolj dodatno krepi že dlje časa znano dejstvo, da je korupcija v Sloveniji veliko bolj sofisticirana kot neposredno podkupovanje, kar pomeni, da je veliko bolj skrita in posledično nevarna, je del sistema,’’ še meni Vid Doria.
Raziskava na evropski ravni sicer kaže, da eden od treh anketirancev meni, da je korupcija v njihovi državi ena izmed največjih težav, 53 odstotkov jih meni, da se njihova vlada slabo spopada s korupcijo, trije od petih anketirancev meni, da imajo bogati prevelik vpliv na odločevalske procese.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.