Poročilo o globalnih plačilih za leto 2025, ki ga je objavila svetovalna skupina Boston Consulting Group, kaže, da se sosednja Avstrija med 27 državami članicami EU uvršča pod povprečje digitalnih plačil, saj jih opravi približno 314 na leto, medtem ko jih Norvežani opravijo 800.
Tudi Slovenci so še vedno močno navezani na gotovino, kot kaže podatek, da sta bili leta 2024 v Sloveniji skoraj dve tretjini (64 odstotkov) plačil na fizičnih prodajnih mestih opravljeni z gotovino, kot poroča Evropska centralna banka.
Kljub temu digitalizacija vztrajno napreduje, saj se je delež kartičnih plačil na fizičnih prodajnih mestih povečal z 19 odstotkov v letu 2016 na 29 odstotkov v letu 2024.
Te spremembe se ne dogajajo samo v Sloveniji. V celotnem euroobmočju zaradi napredovanja digitalizacije spletno nakupovanje zdaj predstavlja več kot tretjino vsakodnevnih transakcij v trgovini na drobno, gotovinska plačila pa so po vrednosti upadla na le 24 odstotkov.
Brezgotovinsko plačilo še vedno izjema
"Avstrijci se pri plačevanju na blagajni še vedno pogosto zanašajo na gotovino – to je velik izziv za panogo," pravi Markus Ampenberger, strokovnjak za plačila pri BCG in soavtor študije.
Na splošno se rast digitalnih plačil upočasnjuje. Do leta 2029 se pričakuje bistveno nižja letna rast, in sicer 4 odstotke, v primerjavi s prejšnjimi leti – napovedana skupna vrednost pa naj bi znašala 2,4 bilijona dolarjev (nekaj več kot 2 bilijona evrov).
V Avstriji naj bi se prihodki ponudnikov plačilnih storitev do leta 2029 v povprečju povečevali za 1,1 odstotka na leto; v zadnjem času beležijo dvomestne letne stopnje rasti. V Nemčiji avtorji raziskave za isto obdobje napovedujejo 2-odstotno rast, za Švico pa 2,7-odstotno. Zmanjševanje obrestnih prihodkov bo ta razvoj upočasnilo, medtem ko bodo transakcijski prihodki zagotavljali stabilnost in bodo najpomembnejši dejavnik rasti do leta 2029.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.