Slovenci smo pri decembrskih nakupih vse bolj razsipni

Slovenci decembra v trgovinah porabimo več denarja kot v kateremkoli drugem mesecu, količina prednovoletnih nakupov pa se iz leta v leto povečuje, ugotavlja Statistični urad.

V želji, da bi bili prazniki čim bolj popolni, kupujemo različne predmete za okraševanje, čestitke, darila, potrebščine za organiziranja zabav. Posledično so naši nakupovalni seznami čedalje daljši, gneča v trgovinah pa se povečuje. Decembra lani je bila tako prodaja v trgovini na drobno za 14 odstotkov višja od povprečne mesečne prodaje v tem letu. Hkrati narašča tudi decembrska prodaja – lanskoletna je bila za 5,1 odstotka višja kot decembra 2016 in za 7,4 odstotka višja kot decembra 2015.

Naraste prodaja elektronskih in gospodinjskih naprav

V prednovoletnem času se najbolj poveča prodaja elektronskih in gospodinjskih naprav, čedalje več ljudi v tem času kupuje tudi kozmetiko in oblačila, poveča se tudi nakup živil.

V decembru 2017 je bila prodaja v trgovinah z elektronskimi in gospodinjskimi napravami za 51,9 odstotka višja od povprečne mesečne prodaje v tem letu, v trgovinah z živili je bila višja za 16,6 odstotka, v trgovinah s kozmetičnimi in medicinskimi izdelki za 14,7 odstotka in v trgovinah z oblačili in obutvijo za 11,3 odstotka.

Tudi rast decembrske prodaje na letni ravni kaže, da decembra vsako leto porabimo več denarja. Prodaja v trgovini na drobno je bila v decembru 2017 za 5,1 odstotka, višja kot v decembru 2016 (to je bilo največje zvišanje na letni ravni po letu 2005). Prodaja je narasla v vseh posameznih opazovanih skupinah dejavnosti; najbolj se je povečala prodaja elektronskih in gospodinjskih naprav (za 18 odstotkov), najmanj pa prodaja oblačil in obutve (za 0,8 odstotka).

V decembru se poveča tudi prodaja blaga prek interneta in po pošti. Lani je bila ta od povprečne mesečne prodaje v tem letu višja za 19,8 odstotka, od prodaje v decembru 2016 pa za 24 odstotkov.

Pri nakupih daril smo precej tradicionalni

Praznični čas je tudi čas obdarovanja najbližjih. Povečanemu povpraševanju po izdelkih, primernih za darila, se prilagajajo tudi trgovci in svoje police založijo z najbolj prodajanimi izdelki, kar se pozna tudi pri njihovem uvozu. Podatki o uvozu kažejo, da smo pri nakupih daril precej tradicionalni, še pravijo statistiki.

V 2017 se je v prednovoletnem obdobju vrednostno najbolj povečal uvoz igrač. V zadnji tretjini leta smo uvozili za 44 milijonov evrov igrač ali 39,2 odstotka letne vrednosti uvoza igrač, za 22 milijonov čokolade in čokoladnih bombonov (47 odstotkov letnega uvoza), za 11 milijonov evrov parfumov (42,3 odstotka letnega uvoza), za nekaj več kot milijon evrov penečih se vin (43,4 odstotka letnega uvoza) ter za skoraj pol milijona evrov čestitk in poštnih razglednic (62,1 odstotka letnega uvoza).

Smo preudarnejši kot druge države članice EU

Čeprav Slovenci v decembru porabimo občutno več denarja, kot ga porabimo povprečno na mesec, smo glede na druge evropske države pri prazničnih nakupih bolj preudarni. Prodaja neživil v decembru 2017 je bila v Sloveniji za 11,6 odstotka višja od mesečnega povprečja celega leta. Razlika med decembrsko in povprečno mesečno prodajo neživil v 2017 je bila nižja kot pri nas le na Hrvaškem (za 11,5 odstotka), bistveno višja od naše in najvišja pa v Združenem kraljestvu (za 37,7 odstotka).

Nekoliko več denarja kot za neživila smo glede na povprečno mesečno prodajo v Sloveniji v decembru 2017 porabili za živila, in sicer za 16,6 odstotka več, kar je malo manj od evropskega povprečja (17,9 odstotka). Tudi pri živilih je bila razlika med prodajo v decembru in povprečno mesečno prodajo v letu 2017 najmanjša na Hrvaškem (tam so porabili za 3,7 odstotka več denarja kot sicer povprečno na mesec), največja pa v Luksemburgu (tam so v decembru 2017 porabili za 28,7 odstotka več denarja kot sicer povprečno na mesec). Samo v Sloveniji in na Malti se je prodaja živil v decembru glede na povprečno mesečno prodajo celega leta povečala bolj kot prodaja neživil.

December je najbolj družaben mesec v letu

V prazničnih dneh pred novim letom več denarja kot sicer porabimo tudi pri obiskih v gostinskih obratih. V decembru 2017 smo za hrano in pijačo porabili za 11,1 odstotka več denarja kot povprečno v celotnem letu, pa tudi več kot decembru 2016, in sicer za 9,2 odstotka.

Poveča se tudi obisk praznično okrašenih mestnih središč. Še posebej privlačna je v tem času mestna občina Ljubljana in tudi to se kaže v uradnih statističnih podatkih. Število prihodov domačih turistov je bilo namreč v decembru 2017 v tej občini za 82,9 odstotka višje od mesečnega povprečja v tem letu (upoštevani so obiski z vsaj eno nočitvijo). Podobno je veljalo tudi za mestne občine: Murska Sobota (za 53,6 odstotka), Slovenj Gradec (za 41,3 odstotka) Maribor (za 24,1 odstotka) in Celje (za 13,7 odstotka). Preostale mestne občine so domače turiste pritegnile v ostalih mesecih v večjem številu kot v decembru.

V pomoč so nam novembrske plače

Nekaterim so v decembru pri prazničnem nakupovanju, morda tudi zapravljanju, "v pomoč" plače za november, ki so navadno višje zaradi višjih izrednih izplačil (13. plač in božičnic), izplačanih s plačo v decembru. Povprečno izredno izplačilo za november 2017 je znašalo 660,39 evra bruto, in je bilo za 11 odstotkov višje kot za november 2016. Božičnico ali 13. plačo je v obliki izrednega izplačila za november 2017 prejelo 21,3 odstotka vseh zaposlenih, kar je bilo za tri odstotke več kot za november 2016.

Povprečno najvišje izredno izplačilo so prejeli zaposleni v dejavnosti informacijske in komunikacijske dejavnosti (1.312,91 evrov bruto). Delež zaposlenih, ki so prejeli izredno izplačilo, je bil najvišji v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (52,2 odstotka), so še zapisali na Statističnem uradu.