Slovenci stavimo na gotovino in bančne vloge

31. oktober je svetovni dan varčevanja. Ta datum so določili že pred daljnimi 98 leti na prvem mednarodnem kongresu hranilnic, ki je potekal v Milanu. Takrat se je zbralo 354 predstavnikov približno 7.000 hranilnic in njihovih podružnic iz kar 27 držav, glavni cilj pa je bil spodbuditi prebivalstvo k varčevanju, zlasti v obliki vlog na računih v bankah in hranilnicah, so o tem zgodovinskem dogodku zapisali pri državnem statističnem uradu (Surs), kjer pa so vendarle več pozornosti namenili varčevanju danes. 

Po rekordnem letu 2020, ko so privarčevala največ doslej, so lani slovenska gospodinjstva več trošila, ugotavljajo. Kljub temu ostajamo med najvarčnejšimi narodi v Evropski uniji, Eurostat nas pri tem uvršča na četrto mesto. Na prvem so Nizozemci, ki uspejo privarčevati skoraj četrtino sredstev, medtem ko zadnjim Portugalcem ostane manj kot desetina.

Slovenci smo z lanske 22,7-odstotne stopnje bruto varčevanja (gre za delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku) letos ob hitrejši rasti potrošnje od rasti razpoložljivega dohodka padli na 18,7-odstotno. To je sicer najbolj izrazit padec med opazovanimi državami EU, a še vedno privarčujemo precej večji del razpoložljivih sredstev kot v časih pred pandemijo, ugotavljajo na Sursu.  

Zakaj varčujemo? 

Po podatkih Evropske centralne banke (ECB) so med najpomembnejšimi motivi za varčevanje zagotavljanje sredstev za nepričakovane dogodke, zagotavljanje dohodka ob upokojitvi, zagotavljanje sredstev za večje nakupe, kot so stanovanja, pohištvo ali vozila, ter varčevanje za potovanja oziroma dopust, izobraževanja in finančno podporo otrokom ali vnukom. 

Odločitve gospodinjstev o potrošnji in varčevanju so v veliki meri odvisne od njihovega razpoložljivega dohodka, ta pa se je v letu 2021 v vseh 13 evropskih državah, za katere so na voljo podatki, povečal. Rast je bila največja na Madžarskem (11,3-odstotna), medtem ko so imela slovenska gospodinjstva v povprečju na voljo 7,7 odstotka več sredstev kot leto prej. 

Zato morda ni nepričakovano, da se je potrošnja okrepila, bolj preseneti ugotovitev Sursa, da je bila rast izdatkov najizrazitejša prav v Sloveniji. 

Finančna sredstva gospodinjstev v Sloveniji višja

Vrednost neto finančnega premoženja gospodinjstev v Sloveniji (tj. razlika med sredstvi in obveznostmi) je ob koncu leta 2021 znašala 55,2 milijarde evrov, so izračunali državni statistiki. V primerjavi s predhodnim letom se je zvišala za 6,9 milijarde evrov. 

Finančna sredstva gospodinjstev v Sloveniji (gotovina in vloge, delnice in drugo) pa so ob koncu leta 2021 znašala 70,9 milijarde evrov in so se v primerjavi z letom prej povečala za 7,8 milijarde evrov, še ugotavljajo na Sursu. "K povečanju finančnih sredstev je največ prispevalo povečanje sredstev v lastniškem kapitalu in delnicah ali enotah investicijskih skladov (skupno za 4 milijarde evrov). Bančne vloge gospodinjstev so se (po rekordnem povečanju v 2020 za 2,3 milijarde evrov) tokrat okrepile v nekoliko manjši meri (za 1,7 milijarde evrov). Opazneje so k povečanju finančnih sredstev prispevali tudi gotovina (za 1,1 milijarde evrov) ter zavarovanja in pokojninske sheme (skupno za 0,6 milijarde evrov)," pojasnjujejo. 
 
Gospodinjstva v Sloveniji niso naklonjena tveganju

Struktura finančnih sredstev slovenskih gospodinjstev se v 2021 v primerjavi s prejšnjimi leti ni občutneje spremenila. Skoraj polovico (47,8 odstotka) so še vedno predstavljale gotovina in vloge, sledile so delnice in drug lastniški kapital z 32,2 odstotka. Preostalih 20 odstotkov se je porazdelilo na zavarovanja in pokojninske sheme (12,5 odstotka), dolžniške vrednostne papirje in druge terjatve (5,3 odstotka) ter posojila (2,2 odstotka). 

"Takšna struktura finančnih sredstev razkriva, da gospodinjstva v Sloveniji ostajajo pri izbiri oblike varčevanja konservativna in nenaklonjena tveganju, saj varna in likvidna sredstva, kakršna so gotovina in vloge, še vedno sestavljajo skoraj polovico njihovega finančnega premoženja. Deleži bolj tveganih naložb, kot so investicijski skladi, vrednostni papirji in izvedeni finančni instrumenti, ostajajo razmeroma majhni," so ugotovitve komentirali na Sursu. 

S tem precej odstopamo od povprečja v evrskem območju, kjer imajo le tretjino finančnih sredstev v obliki gotovine in vlog, delež sredstev v obliki zavarovanj (zlasti življenjskih) in pokojninskih shem pa je zgolj za odtenek manjši (31,2 odstotka). 

Slovenska gospodinjstva za polovico manj zadolžena od evropskih

Finančne obveznosti gospodinjstev v Sloveniji (posojila in druge obveznosti) so ob koncu leta 2021 znašale 15,7 milijarde evrov in so se v primerjavi z letom prej povečala za 0,9 milijarde ter tako že presegle ravni pred pojavom epidemije, piše Surs. "Pri tem je izstopalo povečanje dolgoročnih posojil (za 647 milijonov evrov), pri katerih je ročnost odplačevanja posojil daljša od enega leta, namenjena pa so predvsem nakupu stanovanjskih nepremičnin," izpostavljajo.  

"Zadolženost gospodinjstev v Sloveniji (merjena kot razmerje med finančnimi obveznostmi in razpoložljivim dohodkom) je konec leta 2021 znašala 47,8 odstotka in se je v primerjavi z letom prej zmanjšala za 0,7 odstotne točke. Po tem kazalniku so bila gospodinjstva v Sloveniji manj zadolžena, kot so bila v povprečju vsa gospodinjstva v evrskem območju (103,5 odstotka) in EU (103,9 odstotka)," zaključujejo s še enim zanimivim podatkom.