'Nobena stvar ne more biti razlog za to, da jih 'fašeš' z bejzbol palico'

V zadnjih tednih je javnost pretreslo več incidentov, v katerih so bili tarča napadov slovenski državljani na Hrvaškem. Nekdanji poveljnik specialne enote policije in predavatelj na Fakulteti za varnostne vede Srečko Krope, opozarja, da gre za zaskrbljujoč trend, saj se podobni dogodki ponavljajo v kratkem časovnem obdobju in imajo veliko skupnih značilnosti.

"V vseh treh primerih je šlo za dogajanje v času turistične sezone, vpleteni so bili varnostniki ali celo lastniki lokalov, posledice pa so bile telesne poškodbe, zaradi katerih so slovenski državljani končali v bolnišnici. Dogajalo se je na mestih, kjer se turisti najbolj zadržujejo, na plaži, v klubih in lokalih," pojasnjuje Krope.

Čeprav na Hrvaškem letno dopustujejo milijoni tujcev, so Slovenci v zadnjih dveh desetletjih očitno najpogosteje vpleteni v tovrstne incidente. "Zanimivo je, da kolikor je meni znano, število tujih državljanov iz drugih držav, vpletenih v podobne primere, niti ne dosega deset. To je res nenavadno," pravi Krope.

Po njegovem mnenju je nerazumno, da pride do napadov s palicami in železnimi predmeti zaradi banalnih sporov, kot je na primer razbit kozarec. "Nobena stvar ne more biti razlog za to, da jih 'fašeš' z bejzbol palico in da jim z železno palco razbijajo po premoženju in avtomobilih. To so zgodbe divjega zahoda," dodaja.

Posebej izpostavlja dejstvo, da hrvaška policija doslej ni ovadila niti enega slovenskega državljana, čeprav so varnostniki in lastniki lokalov zatrjevali, da so prav Slovenci izzivali. "Slovenci nismo narod, ki bi bil nagnjen k pretepanju. Bolj pogosto se zgodi, da nekdo povesi glavo in zapusti lokal, kot pa da bi začenjal pretepe," poudarja Krope.

Zadnji incident v Umagu pa je razkril še en problem - odnos hrvaške policije. Slovenski državljani so poročali, da jih policisti niso želeli poslušati, niso vzeli njihovih izjav, niti niso posegli v lokal, kjer jim je lastnik zasegel telefone. "To, da si policisti niso upali vstopit v lokal, kaže na drugačen odnos med njimi in lastniki, kot je nam znan, to je res čudno," komentira Krope.

Kot pravi, se trenutno na Hrvaškem izvaja evropski projekt Pobuda za izboljševanje varnosti (Safe Tourist Destination), v okviru katerega delujejo tudi mešane patrulje. V večjih hrvaških turističnih krajih so prisotni tudi slovenski policisti, ki imajo predvsem svetovalno in podporno vlogo za državljane Slovenije. "Pomembno je, da naši ljudje vedo, da jim je slovenski policist na voljo bistveno bližje, kot če bi morali čakati pomoč z druge strani meje," še svetuje Krope.