Slovenci v Banjaluki lastniki več kot 200 slamnatih podjetij

Banjaluka je za mnoge Slovence že nekaj časa priljubljena destinacija, kjer se poceni zabavajo. A očitno so mnogi pretkani poslovneži tam našli tudi svojo davčno oazo. Bosanski portal Capital.ba je namreč razkril, da so v zadnjih dveh letih v prestolnici te manjše entitete Bosne in Hercegovine slovenski državljani odprli več kot dvesto podjetij. A gre za slamnata podjetja, ki nimajo ne telefonske številke ne spletne strani, pravzaprav niti ene same pisarne. Na naslovih, na katerih so prijavljena ta podjetja, ni nobenih oznak, ki bi nakazovale, da se tam opravlja kakršnakoli poslovna dejavnost. 

Na enem naslovu registriranih tudi 20 podjetij

Novinarji portala so se odpravili na teren in preverjali, ali v Republiki Srbski registrirana podjetja dejansko tam obstajajo in poslujejo. Vendar na naslovih, na katerih so prijavljena podjetja, niso našli nobenih znakov, da bi tam bil njihov sedež. 

Samo v banjaluškem naselju Borik, v ulici Relje Krilatice, v poslovnem kompleksu TC Borik je prijavljenih okoli 20 podjetij slovenskih lastnikov, ki se domnevno ukvarjajo z različnimi posli – od najemov vozil do poslovnih in marketinških storitev. V upravi centra TC Borik so novinarjem dejali, da nikoli niso slišali za omenjena podjetja in nikoli niso bili v stiku z njihovimi zastopniki. "Ta imena nam niso znana. Zdi se nam neverjetno, da lahko nekdo registrira podjetje in prijavi tuj naslov. Najbrž bi nekdo ob odprtju podjetja moral preveriti, ali se to dejansko nahaja na tem naslovu," pravijo v upravi TC Borik. 

V isti ulici so prijavljeni tudi drugi poslovni subjekti, prav tako v lasti slovenskih državljanov. In prav tako tudi na teh naslovih ni bilo omenjenih podjetij, sosedi pa za njih še nikoli niso slišali. 

Na naslovu Vidovdanska ulica 53 je prijavljenih kar 20 podjetij. A tudi tukaj je zgodba ista: na naslovu ni nikogar, ki bi zastopal omenjena podjetja. S poslovnimi prostori na tem naslovu upravlja trgovsko podjetje Malprex, ki kategorično zavrača poslovanje teh podjetij na lokaciji. "Ta podjetja tukaj ne obstajajo in nikoli niso obstajala," so jasni. 

Podobno je tudi na ulici Krajiških brigada, kjer bi po registru pričakovali živahno poslovno okolje, saj je tam prijavljenih kar 16 poslovnih subjektov. A novinarji niti tam niso našli nikogar, ki bi vsaj kdaj slišal za katero od tam registriranih podjetij. Na desetine slamnatih podjetij je kot svoj sedež navedlo še nekatere druge ulice v Banjaluki, med drugim ulico Brace Potkonjaka, Cara Lazara, Dunavsko, Omladinsko, Šargovačko ...

Čeprav upravniki poslovnih prostorov niso nikoli niti slišali za vsa ta podjetja, pa so očitno slovenski podjetniki svoja fiktivna podjetja tam uspeli registrirati s pomočjo obstoječih najemnikov ali lastnikov prostorov. Knjigovodje, ki v imenu slovenskih državljanov vodijo njihove posle v Republiki Srbski, naj bi med odpiranjem podjetij navajali kar naslove svojih pisarn ter jim tako pomagali pri odpiranju podjetij. 

Knjigovodja, s katerim so govorili novinarji in ki je želel ostati anonimen, je potrdil, da je v naselju Obilićevo registriral sedem podjetji. Vendar je na tem naslovu – za razliko od ostalih – postavljena tabla z imeni poslovnih subjektov. "Glede na to, da vodimo njihove poslovne knjige, smo pristali na to, da se prijavijo na našem naslovu. Vse v zvezi z njihovim ustanavljanjem in poslovanjem je v skladu z zakonodajo. Oni poslujejo zgledno in pokrivajo svoje obveznosti," je bil kratek. 

Izogibanje davkov glavni motiv za odpiranje podjetja v Republiki Srbski

Čeprav bi iz števila podjetij s slovenskimi lastniki lahko sklepali, da so naši podjetniki odkrili izjemne poslovne priložnosti v Republiki Srbski, pa je eden temeljnih motivov za ustanavljanje teh podjetij, kot piše Capital.ba, razlika v obdavčitvi med Republiko Srbsko in Slovenijo. Ta podjetja naj bi namreč svoje posle opravljala v Sloveniji, njihov plačilni promet pa naj bi potekal prek računov podjetij, odprtih v Republiki Srbski. 

Davek na dobiček v Republiki Srbski je 10-odstoten, podjetja pa so obdavčena le enkrat. V Sloveniji pa je davek na dobiček 20-odstoten, dividende pa so dodatno obdavčene s 27 odstotki. Torej če neko podjetje preko svojega slamnatega podjetja v Banjaluki ustvari milijon evrov dobička, plača le 10 odstotkov davka. S preostalim denarjem pa lahko razpolaga brez dodatnih obdavčitev. Če v Sloveniji podjetje ustvari milijon evrov dobička, mora najprej plačati 20-odstotni davek na dobiček. Ko pa želi dvigniti dividende od preostalih 800.000 evrov, pa država od tega vzame še 27,5 odstotka davka. Podjetniku od ustvarjenega milijona evrov v BiH ostane 900.000 evrov, v Sloveniji pa po plačanih davkih le pol tega denarja. 

Nekatera podjetja so odprli zato, da so na njihovo ime kupili avtomobil, ki ga nato lastnik vozi po Sloveniji in preostali Evropi. Če želi denimo nekdo v Nemčiji kupiti avtomobil, ki stane 100.000 evrov, ga uvozi v BiH, pri tem pa plača le 17 odstotkov davka na dodano vrednost. Če bi isti avtomobil želel uvoziti v Slovenijo, pa bi moral plačati davek na luksuzna vozila (8–16 odstotkov) in dodatnih 22 odstotkov za davek na dodano vrednost. Kar pomeni, da morajo plačati davek v višini od 30 do 40 odstotkov cene vozila. 

Glavni akter: Rok Snežič

Portal Capital.ba je med svojim preiskovalnim delom prišel tudi do osebe, ki naj bi stala za večino teh poslov. Gre za Roka Snežiča, ki ga je slovenska javnost spoznala med afero s spornim posojilom stranki SDS, ki ga je stranka Janeza Janše dobila preko Prijedorčanke Dijane Đuđić.

Mariborčan je bil zaradi svojih sumljivih poslov pod drobnogledom kriminalistov tako v BiH kot v Sloveniji. V pogovoru z novinarji portala se je predstavil kot doktor davčnega prava in prijatelj Janeza Janše. Potrdil je, da je preko svojih podjetij posredoval v številnih primerih, ko so slovenski državljani želeli preko Banjaluke ohraniti svoj denar. Prepričan je, da v tem, kar počne, ni nič spornega, da ne gre za davčno utajo, pač pa za "optimizacijo davkov" in da je vse v skladu z zakonodajo. 

Za slovenske podjetnike je BiH davčni raj

Snežič je za portal ocenil, da je Bosna in Hercegovina za Slovence najbližja "offshore" destinacija v Evropi, česar se njegove stranke dobro zavedajo. Priznava, da Slovenci podjetij v Republiki Srbski ne odpirajo zato, ker bi imeli interes na bosanskem tržišču, pač pa je njihov glavni cilj, da ohranijo svoj denar. 

"Jaz bi raje odpiral podjetja v Sloveniji namesto v BiH, vendar ne morem lagati ljudem, da je to dobro, saj so davki previsoki. Sprašujem vas: zakaj bi neko slovensko podjetje plačalo 50 odstotkov davkov, če mu lahko preko podjetja iz BiH v žepu ostane 90 odstotkov dobička," se sprašuje Snežič.

Snežič pravi, da so v tej zgodbi vsi zmagovalci, zato od Republike Srbske in Milorada Dodika pričakuje potni list zaradi vsega, kar počne. Pravi namreč, da Republika Srbska poleg davka na dobiček prejema prihodke tudi od lastnikov podjetij, ki zaradi poslovnih obveznosti pogosto prihajajo v Banjaluko, kjer zapravljajo denar za hrano in namestitev. "To so podjetja, ki ustvarjajo od 200.000 do 300.000 evrov dobička, kar pomeni, da Republika Srbska od ene stranke na leto prejme najmanj 20.000 do 30.000 evrov. BiH bi se mi morala zahvaliti. Če ne bi bilo mene, bi ta denar odšel na Kajmanske otoke," pravi Snežič. 

BiH ni članica Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OCED), zato ji ni treba izmenjavati bančnih podatkov. "Bosna je na seznamu tretjih držav in na črni listi bančništva, ne posreduje nobenih podatkov državam Evropske unije. Zato imajo ljudje radi BiH, ker je "Panama država". To je zelo dobro za naše stranke, saj ne želijo, da se ve, koliko zaslužijo," je zaključil Snežič.