Slovenci v Betlehemu ostali brez fare

Slovenska skupnost v nekoč cvetočem industrijskem centru Bethlehem v ameriški zvezni državi Pensilvaniji se še ni sprijaznila z odločitvijo katoliške škofije Allentown, da med številnimi drugimi t. i. etničnimi farami zapre tudi faro Sv. Jožefa oziroma cerkev, ki so jo v začetku 20. stoletja zgradili prekmurski priseljenci.

Fara Sv. Jožefa je bila ustanovljena leta 1913, temeljni kamen za cerkev so postavili naslednje leto, leta 1917 pa je bila posvečena. Cerkev je opremljena z veliki barvnimi vitraži, ki so jih darovali priseljenci iz posameznih krajev Prekmurja. Zadnja maša je bila 13. julija 2008. Najbližja slovenska katoliška cerkev za bethlehemske Slovence je zdaj cerkev Sv. Cirila v New Yorku, ki jo vodi frančiškan pater Krizolog, sicer pa so prav frančiškani zaslužni za začetek delovanja fare Sv. Jožefa v Bethlehemu.

Profesor univerze Lehigh Stephen Antalics, ki je najbolj aktiven v prizadevanjih za ohranitev fare in cerkve, je povedal, da so odločitev o zaprtju maja leta 2008 sprejeli z velikim razočaranjem. Tedanji škof Allentowna, ki je bil pristojen tudi za Bethlehem, Edward Cullen se je odločil zapreti številne fare in cerkve različnih etničnih skupnosti mesta, kamor so se konec 19. in potem naprej do sredine 20. stoletja priseljevali predvsem delavci iz Evrope in se zaposlili v železarni podjetja Bethlehem Steel.

Ni več tovarne, zapirajo tudi cerkve

Železarna je zaposlovala na tisoče ljudi, ki so izdelovali jeklo za gradnjo vojaških ladij, mostov in stolpnic, kot je med drugim tudi Empire State Building v New Yorku. Priseljence iz srednje in vzhodne Evrope so sčasoma zamenjali priseljenci iz Latinske Amerike, železarna pa je zaradi poceni jekla iz tujine zašla v vse večje težave. V Bethlehemu je danes več ni. Ruševine so deloma preuredili v veliko igralnico Sands.

Priseljenci so vedno znali hitro poskrbeti za duhovno zadovoljstvo in tolažbo. Vsaka skupnost si je v skladu z možnostmi postavila svojo cerkev, ki jih je v severnem delu mesta skoraj toliko kot stanovanjskih hiš. Slovenci v Bethlehemu so si postavili dve cerkvi, poleg katoliške tudi evangeličansko oziroma luteransko, ki deluje brez strahu pred ukinitvijo in letos praznuje 100. obletnico ustanovitve.

Protireformacija v Prekmurju ni bila tako učinkovita kot po drugih delih Slovenije in protestantska skupnost je ostala živahna do danes. Luteranska cerkev Sv. Janeza je tako edina slovenska protestantska cerkev v ZDA, katere predstavniki so se pridružili prizadevanjem za ohranitev fare katoliških rojakov. Antalics je razložil, da sedaj skušajo prepričati novega katoliškega škofa Allentowna Johna Barresa, da privoli v preoblikovanje cerkvenega poslopja v "slovensko svetišče".

S prizadevanji seznanili tudi Slovenijo in Vatikan

Antalics je povedal, da je v Bethlehemu in okolici okrog 2000 katoliških slovenskih priseljencev in njihovih potomcev, ki so z zaprtjem cerkve izgubili tudi prostor za druženje, prireditve in proslave. S svojimi prizadevanji seznanjajo tudi predstavnike slovenske države in Vatikana.

Slovenski priseljenci so po prihodu v Bethlehem celo do 60. let prejšnjega stoletja sprejemali naziv "windish", kar je bil stari nemški izraz za Slovane iz srednje Evrope, ki so ga kasneje prevzeli tudi Madžari za poimenovanje Slovencev v njihovem delu Avstroogrske monarhije. Prvi priseljenci v Bethlehem so v 19. stoletju ta naziv sprejeli in je ostal ponekod še vse do danes, saj se kasnejši rodovi priseljencev niso pritoževali, ker Slovenija kot država ni obstajala.

Leta 1996 pa je prišlo do pobratenja med mestoma Murska Sobota in Bethlehem, kjer vsako leto ob slovenskem državnem prazniku pred mestno hišo dvignejo slovensko zastavo. Društvo pobratenih mest je zelo aktivno in vsako leto prihaja do obiskov na tej in drugi strani Atlantika, v Bethlehemu pa redno gostijo slovenske glasbenike predvsem v času velikega poletnega festivala MusicFest.