Predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) Ksenija Dobrila in Sveta slovenskih organizacij (SSO) Walter Bandelj predlog italijanskega poslanca Roberta Novellija za spremembo zaščitnega zakona vidita predvsem kot provokacijo. Bandelj je ob tem izpostavil pomen dialoga.
Odzvali so se tudi na provokacijo italijanskega poslanca. Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han meni, da gre tako v Italiji kot kot na Madžarskem za nevaren način razmišljanja skrajno desnih strank, zato v Sloveniji ne smemo samo zamahniti z roko, češ da gre za provokacijo.
Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec je bil ob tem kritičen do zunanjega ministra Mira Cerarja, ki je že večkrat v tem mandatu pokazal, da ni kos hitrim in odločnim reakcijam.
Poslanec NSi Jernej Vrtovec pa meni, da pri teh potezah ne gre več samo za provokacijo, temveč "za sistem, za načrt, morda ustrahovanje".
Dobrila: Zaščita manjšin temelji na principu avtohtonosti
Pri Novellijevem predlogu, ki med drugim predvideva popis prebivalstva v Furlaniji-Julijski krajini (FJK), gre po besedah Dobrile predvsem za draženje oziroma razburjanje javnega mnenja, saj za popis ni nobene pravne osnove. "Zaščita manjšin v Italiji temelji na principu avtohtonosti, ne pa na principu številčnosti neke manjšine," je poudarila za STA.
Zanimivo bi sicer bilo prešteti manjšino, saj bi verjetno ugotovili, da je od zadnjega štetja prebivalstva leta 1921 izginilo veliko Slovencev, je dodala predsednica SKGZ. Pred skoraj stotimi leti je bilo v FJK nekaj več kot 271.000 Slovencev, kar je predstavljajo 28 odstotkov prebivalcev dežele. Po uradni oceni italijanskih oblasti pa je danes tam samo še med 60.000 do 65.000 Slovencev, je še povedala.
Če se je število zares znižalo na približno eno petino, se je treba po mnenju Dobrile vprašati, "kaj se je v tem stoletju zgodilo, da se je naše narodno telo tako skrčilo", tudi na mednarodnih forumih. Sama razloge za to vidi predvsem v fizičnem in drugih vrstah zatiranja, razseljevanju, pritiski, raznarodovanju in asimilaciji vse do današnjih dni. Predvsem v Beneški Sloveniji se fašizem ni zaključil leta 1945, ampak je trajal tja do leta 2000. In to ima posledice, je poudarila.
'Gre za provokacijo'
Tudi predsednik SSO Bandelj je za STA ocenil, da gre pri Novellijevem predlogu za provokacijo, o kateri je razmišljal že pred časom. Gre namreč za poslanca desnosredinske stranke Naprej Italija, ki je izgubila podporo. To Bandelj vidi predvsem v luči morebitnih predčasnih volitev v Italiji, ki bi jih lahko sklicali zaradi sporov v italijanski populistični vladi.
Da bi preprečili nadaljevanje postopka spreminjanja zaščitnega zakona, je po njegovih besedah potreben predvsem dialog, tudi s tistimi, ki drugače mislijo. "Z njimi se nismo nikoli pogovarjali, žal pa se je potrebno," je poudaril.
Zadevo bi lahko po njegovih besedah rešili že v sredo v okviru deželne posvetovalne komisije za slovensko jezikovno manjšino. V organu, ki deželni vladi predstavi svoje mnenje o vseh vprašanjih, povezanih s slovensko manjšino, imajo namreč večino predstavniki SKGZ in SSO, je povedal Bandelj.
V italijanskem parlamentu bi medtem lahko posredovali prek senatorke slovenskega rodu Tatjane Rojc, je dodal.
Dobrila je sicer izpostavila, da je Novelli eden od 945 članov parlamenta, ki ga sestavljata poslanska zbornica in senat. In je treba pred ukrepanjem videti, ali bo politika sledila temu predlogu. Sama sicer ne verjame, da bo.
Po besedah predsednika SSO gre sicer tudi za bilateralno vprašanje med Italijo in Slovenijo. A je treba dvakrat pomisliti, preden slovenska vlada to komentira. Predvsem pa se mora posvetovati s predstavniki slovenske manjšine v Italiji.
KOMENTARJI (28)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.