V ponedeljek se je iztekel trimesečni rok za legalizacijo orožja, ki je potekala na podlagi novele zakona o orožju. Kot je povedal generalni direktor direktorata za upravne notranje zadeve Dušan Vučko, so se za legalizacijo odločili na podlagi analize področja orožja. Po njegovih besedah se je namreč izkazalo, da sta pretekli dve legalizaciji dali solidne rezultate. Cilj tega postopka je bil, da se slovenskim državljanom omogoči pridobitev orožne listine za orožje, ki ga imajo v posesti, je povedal.
"Na podlagi rezultatov lahko zatrdim, da je bila odločitev za tretjo legalizacijo pravilna," je poudaril Vučko. Kot je povedal, so v treh mesecih skupaj dobili 2762 vlog, od tega 1250 za kratkocevno orožje, 1155 za dolgocevno orožje, kamor spadajo vse vrste pušk, in 357 vlog za vojaško orožje. Zlasti pa je po njegovem mnenju presenetljivo število vlog za legalizacijo brzostrelk – teh je bilo 224.
Pozitivno je bilo rešenih 986 vlog, zavrnjene pa so bile tri. V reševanju ostaja 1745 vlog, v 28 primerih pa je bil postopek ustavljen.
V prvi opravljeni legalizaciji je sicer na upravne enote prispelo 6458 vlog, v drugi pa 2304 vloge. Torej je bilo v tretji legalizaciji število vlog celo večje kot v drugi, je pojasnil Vučko.
Kot je poudaril, namen legalizacije ni bil v tem, da bi prišel do orožja kdor koli, ki za to ni usposobljen in ki ne bi izpolnjeval pogojev iz zakona. Zatrdil je, da je v postopku veliko varovalk, ki zagotavljajo, da bodo orožje še naprej posedovali tisti, ki so za to usposobljeni.
Slovenska zakonodaja glede tega po njegovih besedah sicer spada med bolj restriktivne. Tako je presenetljivo, da imajo na primer Finci več kosov orožja na prebivalca kot Slovenci, je povedal Vučko in dodal, da gre pri nas v večini primerov za lovsko orožje.
Marjan Jakše s sektorja za promet, zbiranja in orožje je dodal, da je trenutno registriranih nekaj manj kot 114 tisoč kosov orožja, ki jih ima okoli 40 tisoč posameznikov – to pomeni, da imajo ti posamezniki v povprečju 2,8 kosa orožja.
Ob tem je pojasnil tudi, da obstajajo različne stopnje orožnih listin. Tako na primer prenos orožja omogoča le dovoljenje za njegovo posest, medtem ko orožni list omogoča nošnjo in uporabo orožja. Orožne listi se tako uporabljajo za varnostno, lovsko in za športno orožje, če se za to dokaže upravičenost, je povedal.
KOMENTARJI (25)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.