Slovenec je lani zavrgel povprečno 68 kilogramov hrane

Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO) svari pred debelostjo prebivalstva na eni strani in naraščajočo svetovno lakoto na drugi, smo že pisali pred slabim tednom ob svetovnem svetovnem dnevu hrane. Na svetu je več kot 820 milijonov lačnih in kronično podhranjenih, zato bi s hrano lahko ravnali bolj odgovorno.

Med zavrženo hrano kar 38 odstotkov užitne hrane

V Sloveniji je v letu 2018 nastalo skoraj 139.900 ton odpadne hrane, kar pomeni povprečno 68 kilogramov na prebivalca, od tega polovica v gospodinjstvih, kažejo podatki Statističnega urada RS (Surs). Ta količina bi bila lahko precej manjša, če bi bil naš odnos do hrane drugačen in bi poskrbeli, da hrana ne bi pristala med odpadki. "Po oceni je bilo namreč med to odpadno hrano 38 odstotkov užitnega dela in to količino bi lahko z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane zmanjšali ali preprečili," so opozorili s Sursa in dodali, da je bilo 62 odstotkov odpadne hrane neužitnih delov, na primer kosti, koščic, olupkov, jajčnih lupin, lupin, luščin …, ki se jim večinoma ne da izogniti.

Tako kot v prejšnjih letih je tudi v 2018 več kot polovica odpadne hrane nastala v gospodinjstvih – 52 odstotkov ali skoraj 73.200 ton. Tretjino odpadne hrane, skoraj 42.100 ton, so pridelali gostinci in druge dejavnosti, v katerih se streže hrana: šole, vrtci, bolnišnice, domovi za ostarele. Desetina odpadne hrane, okoli 13.800 ton, je nastala v distribuciji in trgovinah z živili zaradi poškodb pri transportu, nepravilnega skladiščenja, pretečenega roka uporabe. Malo manj kot desetina, okoli 10.800 ton, pa pri proizvodnji hrane, so pojasnili statistiki s Sursa in dodali, da ostanki organskega izvora, ki izvirajo iz dejavnosti proizvodnja hrane in se preusmerjajo v proizvodnjo krme za živali, ne sodijo med odpadno hrano.

V vseh omenjenih dejavnostih je v 2018 nastalo količinsko več odpadne hrane kot v 2017: v gospodinjstvih za osem odstotkov, v gostinstvu in drugih dejavnostih, kjer se streže hrana, skoraj za štiri odstotke, v distribuciji in trgovini z živili skoraj za 5 odstotkov in v proizvodnji hrane za 3 odstotke, beležijo podatke na Surs: "Upoštevati pa je treba, da je bila količina odpadne hrane v 2018 glede na 2017 večja predvsem zato, ker je bila tudi količina v 2018 zbranih biorazgradljivih odpadkov v okviru javnega odvoza večja kot v 2017."

Hrana, ki so jo v 2018 zavrgla gospodinjstva, je predstavljala 11 odstotkov vseh v gospodinjstvih nastalih komunalnih odpadkov.

Kje konča odpadna hrana?

Največja količina odpadne hrane, ki je v 2018 končala v sistemu ravnanja z odpadki, 48 odstotkov, je bila predelana v bioplinarnah, 29 odstotkov je bilo predelane v kompostarnah, 21 odstotkov pa je bilo pred odlaganjem biološko stabilizirane. "Po letu 2015 je namreč treba skladno z veljavno odpadkovno zakonodajo vso odpadno hrano, ki se zbere skupaj z mešanimi komunalnimi odpadki, pred odlaganjem biološko stabilizirati v obratih za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Dva odstotka odpadne hrane se je v 2018 obdelalo z drugimi načini obdelave, na primer sosežig in sežig, ponovno rafiniranje olja ter drugi postopki biološke predelave," so še pojasnili na Sursu.