Slovenec o 33-urnem begu iz Kijeva: Med vožnjo sem opazoval eksplozije na nebu

Komunikolog Anže Jereb je 33 ur bežal iz Ukrajine, kjer je živel 20 let in si tam tudi ustvaril družino. Da še prejšnjo sredo zvečer v Kijevu nihče ni zares verjel, da bi se vojna lahko začela, je v oddaji 24UR ZVEČER povedal Jereb. "Vseeno sem pripravil potovalko za primer, da bi morali v zaklonišče," je dejal. V četrtek okoli pol šeste ure zjutraj pa ga je žena zbudila z besedami: "Anže, vojna se je začela." Spominja se zvoka eksplozij, tresočih stekel na oknih, zavijanja siren. "Soseda sem prosil, da mi napolni agregat, ker je bil prazen. Potem smo bili malo v zaklonišču, malo smo hodili v stanovanje in spet v zaklonišče, ko so se oglasile sirene," pravi.

Medtem je na spletu ves čas spremljal, kakšno je stanje na cestah v okolici Kijeva. "Ko sem prvič preveril stanje, bi samo za vožnjo po Kijevu potrebovali sedem ur," je povedal Jereb. Ko so se ti zastoji zmanjšali na 2,5 ure, se je odločil, da z družino krenejo iz mesta. Na hitro so spakirali nekaj kovčkov, predvsem z najnujnejšimi stvarmi, kot so dokumenti, zdravila, nekaj hrane in osebni računalnik. Za dobrih 100 kilometrov do mesteca Žitomir so se vozili kar devet ur. Ostali družinski člani so v avtu zaspali, on pa je med vožnjo opazoval "oranžno-rdeči oblak" bombnih eksplozij. "Vsake toliko je streslo avto, ker avtocesta, po kateri smo se peljali, teče zelo blizu lokacij, kjer so se odvijali boji," se spominja Anže Jereb.

Nekaj kilometrov iz Žitomirja so se ustavili, da bi natočili gorivo v avtomobil, vsak je lahko natočil le 20 litrov bencina, saj so zaloge hitro pojenjale. "Nadaljevali smo pot. V mestu Rovno smo se morali ustaviti in počakati eno uro, da so nas spustili naprej, saj so Rusi ravno bombardirali tamkajšnje letališče," je povedal sogovornik. Zaradi takšnih napadov so se morali nato ustaviti še večkrat. 

Triintrideset ur so potrebovali, da so prišli od Kijeva do ukrajinsko-madžarske meje in nato še šest ur, da so jo prečkali, "čeprav je bilo pred nami le približno 50 avtomobilov". 

"Mir, predvsem mir," o občutku, ki ga je preplavil, ko so uspeli zapustiti Ukrajino, pove Slovenec. "V prvem penzionu, ki smo ga našli, smo se ustavili, da bi tam prespali. To so bile najlepše štiri ure spanja v mojem življenju," je še zaključil Jereb.