Slovenec po peklu v Venezueli našel ljubezen: 'Sprejela sem ga z vso prtljago'

47-letni Ljubljančan Simon Doma ima danes vse, kar šteje. Večkrat na teden se odpravi v konjeniški klub v Tomačevo, kjer ima svojega Halifaxa, dela kot slikopleskar, v čemer uživa, ter tisto najpomembnejše - ima tudi veliko ljubezen, svojo Petro Polizzi. Ravno ona mu je pred nekaj leti podarila prvih deset ur jahanja.

A njegova zgodba bi lahko bila veliko bolj tragična. Novembra 2010 se namreč Simon iz namišljenega potovanja v Bosno ni vrnil domov. Bil je v Venezueli, od koder je nameraval v Slovenijo pretihotapiti pet kilogramov kokaina, s čimer bi zaslužil 15.000 evrov in poplačal domače dolgove. A podvig mu ni uspel. Na letališču so ga prijeli, prejel 15 let zapora in končal v zloglasnem zaporu Los Teques.

Tam zunanje stene varuje do vratu oborožena vojska, ki ob morebitnem poskusu pobega na zapornika brez pomisleka strelja z avtomatskim orožjem. A za zaprte je še večja nevarnost bivanje v zaporu. Obvladujejo ga namreč različni klani, ki kršitve ostro sankcionirajo, mnogi zapora ne zapustijo živi.

Ni se predal, četudi je bil kdaj na meji. Pokonci ga je držala misel na domače, predvsem na njegovega sina. Danes ima polno srce hvaležnosti za pomoč prijateljev, še posebej pa za svojo mamo, ki ni odnehala in se je borila zanj. "Če bi obupala, me ne bi bilo več tu, ali pa bi iz zapora prišel veliko kasneje," je jasen Simon.

Namesto tega, da bi v venezuelskem zaporu ostal do leta 2021, so ga leta 2014 premestili v zapor na Dobu, kjer je prvič po štirih letih lahko znova mirno spal. Tam je tudi znova prijel za čopič, najprej je prepleskal stene zapora, po odpustu pa si pleska tudi lepše življenje na svobodi. "Imam konja, imam Petro, ni me strah iti ven," pravi po osmih letih življenja na svobodi.

S Petro sta se bežno poznala že pred njegovim postankom v Venezueli, po prihodu z Doba pa sta se ponovno srečala in se zaljubila. "Že na začetku sem ji povedal vse. Nisem šel v zvezo z lažjo, kar se mi zdi tudi najbolj pomembno," pove Simon, njegova partnerka pa: "Sprejela sem ga, kakršen je, z vso prtljago. Načeloma ima vsak človek nekaj za seboj, meni pa je pomembno to, kakšen je trenutno, kako se do mene obnaša."

Simon je dokazal, da je govoril resnico, ko ji je dejal, da na pot kriminala ne bo več stopil. Grdih pogledov, stigme ne občutita. In kakšen je Gringo loco, ki so mu v Venezueli nadeli celo vzdevek Diablo, doma? "Pozoren in tudi prisoten. Zna biti tudi taka nežna duša, čeprav si premalokrat dovoli biti takšen," pove Petra.

V prihodnosti si želita ohraniti lepe, kakovostne odnose z bližnjimi in prijatelji. Njuna edina velika želja pa je nakup stanovanja, saj trenutno živita v podnajemu.