Slovenija

Slovenija 28 let pozneje: živimo dlje in za kilogram kruha delamo manj

Ljubljana, 21. 06. 2019 11.10 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
V.Š. / STA
Komentarji
154

Ob obletnici osamosvojitve Slovenije so v statističnem uradu pripravili primerjavo nekaterih kazalnikov. Ti med drugim kažejo, da danes Slovenci v povprečju živimo dlje kot pred 28 leti, za kilogram kruha pa delamo skoraj tretjino manj časa. Cene so namreč rasle počasneje kot plače, enako pa tudi pokojnine.

Slovenija se stara. 1. januarja 1991 je bila povprečna starost prebivalcev Slovenije 35,9 leta, na začetku letošnjega leta pa že 43,4 leta. Življenjska doba je daljša, kot je bila leta 1991. V 1991 je bila povprečna starost umrlih 70 let, v 2017 pa skoraj 78. V 2017 v Sloveniji rojene deklice lahko pričakujejo, da bodo doživele 83,7 leta, dečki pa nekaj več kot 78 let.

Posledica spremenjene demografske slike je na eni strani manjši vpis v osnovne šole. V letošnjem šolskem letu je bilo osnovnošolcev skoraj 39.000 manj kot v šolskem letu 1991/92. Vendar se število otrok, vpisanih v osnovno šolo, od leta 2011 spet nekoliko povečuje, kar je posledica naraščanja števila rojstev v letih od 2004 do 2010.

Na drugi strani se povečuje število upokojencev, spreminja se tudi razmerje med številom zavarovancev in številom upokojencev, pokojnine pa se v primerjavi s plačami zvišujejo počasneje. Pred 28 leti je bilo v Sloveniji manj kot 400.000 upokojencev, lani jih je bilo 617.000. V 1991 je bilo razmerje med številom upokojencev in zavarovancev 2,0, medtem ko je v 2018 na enega upokojenca prišlo le še nekaj več kot 1,5 zavarovane osebe. V 1992 so povprečne neto starostne pokojnine dosegale 78,4 odstotka povprečne neto plače, v 2018 le še 58,5 odstotka.

Gospodarske težave ob začetku in po letu 2008

Slovenija se je morala takoj na začetku samostojne poti spoprijeti z velikimi gospodarskimi težavami, vendar jih je uspešno premagala. Težave se takrat niso končale za vedno. V 2008 in nekaj naslednjih let je tudi Slovenijo zajela velika gospodarska kriza, ki pa je že več let mimo.

Struktura gospodarstva se je od leta 1991 do danes močno spremenila. Delež dodane vrednosti iz kmetijskih dejavnosti v skupni dodani vrednosti BDP se je zmanjšal za več kot polovico: s 5,7 odstotka v letu 1991 na 2,2 odstotka v letu 2018. Močno se je zmanjšal tudi delež dodane vrednosti iz industrije in gradbeništva: s 44 odstotkov (1991) na 33,2 odstotka (2018). Močno pa se je povečal delež dodane vrednosti iz storitev: s 50,3 odstotka v letu 1991 je do leta 2018 narasel na 64,6 odstotka. Podobne spremembe so se zgodile tudi v drugih državah.

V 1992 so povprečne neto starostne pokojnine dosegale 78,4 odstotka povprečne neto plače, v 2018 le še 58,5 odstotka.
V 1992 so povprečne neto starostne pokojnine dosegale 78,4 odstotka povprečne neto plače, v 2018 le še 58,5 odstotka. FOTO: Shutterstock

Spremembe v gospodarstvu se odražajo tudi v zunanji trgovini Slovenije. V letu 1992 so bili glavni izvozni proizvodi Slovenije cestna vozila (11 odstotkov izvoza), obleka (10 odstotkov) ter električni stroji in naprave (devet odstotkov). V 2018 pa so cestnim vozilom (16 odstotkov) sledili medicinski in farmacevtski proizvodi (10 odstotkov).

Najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije je bila v vseh letih Nemčija. Pri trgovanju z drugimi članicami EU se je najbolj povečalo trgovanje Slovenije z Avstrijo. Pri trgovanju z državami zunaj EU je Slovenija največ blaga izvozila v države, nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije. V letih po osamosvojitvi se je nekoliko povečal izvoz Slovenije v Rusko federacijo, zelo se je okrepilo tudi trgovanje s Kitajsko. Izrazito se je povečal tudi uvoz iz Kitajske.

V 2018 je Slovenijo obiskalo skoraj 5,7 milijona turistov, prenočili pa so pri nas povprečno 2,6-krat. V 1991 smo v Sloveniji našteli 1,4 milijona prihodov turistov, prenočili pa so pri nas povprečno 3,4-krat. V uradu ob tem opozarjajo, da je bila metodologija zbiranja podatkov takrat drugačna.

Prebivalec Slovenije, rojen konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, je do svoje polnoletnosti zamenjal tri valute in štiri vrste bankovcev: z osamosvojitvijo je Slovenija jugoslovanski dinar zamenjala za slovenski tolar, ki je bil sprva tiskan v obliki bonov. Leta 2007 je prišel evro.

V 2018 smo na primer za kilogram kruha morali delati skoraj tretjino manj časa, za kilogram sladkorja trikrat manj, za kilogram kave štirikrat manj in za nov osebni avtomobil znamke Renault Clio še enkrat manj kot leta 1991.

Pogled v prihodnost: živeli bomo še dlje

Statistični urad je ponudil tudi projekcije na demografskem področju. Te kažejo, da se bo prebivalstvo Slovenije predvidoma povečevalo približno do leta 2025, ko bo Slovencev okoli 2.083.000, in to predvsem zaradi selitvenega prirasta. Po letu 2025 naj bi število prebivalcev začelo počasi padati. 1. januarja 2080 naj bi imela Slovenija 1.938.000 prebivalcev, kar je šest odstotkov manj kot v začetnem letu teh projekcij, v letu 2015.

Če so lani starejši od 64 let predstavljali 19,4 odstotka prebivalstva, naj bi jih bilo v letu 2057 skoraj 31 odstotkov. Dečki, ki se bodo leta 2080 rodili v Sloveniji, bodo lahko pričakovali 87 let življenja, deklice pa več kot 91 let.

25. junija praznujemo v Sloveniji dan državnosti. Na ta dan leta 1991 smo sprejeli Deklaracijo o neodvisnosti Slovenije in Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije in s tem je Slovenija postala formalno neodvisna. Dva dni pozneje, 27. junija, se je z napadom Jugoslovanske ljudske armade začela slovenska osamosvojitvena vojna, v kateri se je Slovenija že borila za neodvisnost in jo je tudi obranila.

  • zacetni
  • VITALHIT
  • KLET KRŠKO
  • SWY
  • WIDEX
  • PEČJAK
  • NEPREMICNINE
  • LISCA

KOMENTARJI (154)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

RamzesII
21. 06. 2019 21.01
+1
Živimo dlje kot pred 28 leti, le od kot jim ta statistika za tako kratko obdobje.
tron3
21. 06. 2019 19.54
+1
In kaj je ostal od osamosvojitve naprej, gospodarja imamo v Bruslu namesto v Beogradu, pač hlapci bi zapisal Cankar, gospodarstvo, kva je še ostal od včeraj naprej 4 gospodarske družbe, ki so nekaj vredne in jih bodo tudi prej ali slej prodal, ker jih pač bodo moral, ker drgač ne bo mela Vlada dnarja v proračuni za vsak let. Torej pod Šarkotom se bo zgodil veliki finale slovenske privatizacije oziroma prodaje vsega. Potem se Vam bodo politiki, nektir so že kot fikusi vsem skupi zahvalil za sodelovanje na volitvah, da ste jih na vsakih izvolil, to velja seveda za obe politični opociji, da ne bo pomote, ter se lepo usedl na avion pa odletel njim znane destinacije, kjer je že vse kupljeno za njihovo prijetno bivanje do konca njihovih dni, vmes jasn pa še bodo obiskal davčne oaze, kjer je na varnem njihov težko prigaran denar, v Slaveniji ga drgač imenujemo javni dolg, so si pač mal sposodl iz proračuna, saj so bli izvoljeni po volji ljudstva, Vi pa boste lepo ostal tuki v bedi in revščini, ker novi tuj škorenj ki bo vladal v Sloveniji v ne preveč daljni prihodnosti bo Vam vse pobral, oziroma ste mu že dovolili, ker ste preveč zadolženi, tako država kot gospodinjstva.
Rafael Kramar
22. 06. 2019 09.07
+2
Važno, da je tebi vse jasn! Vsak nabijač, ki je pripravljen slabo govoriti o naši državi, politikih, zdravstvu, cestah... je vedno dobtodošel "za vsako mizo". Vsi mu ploskajo pa čeprav blebetanje njega nima ne repa ne glave. Ta čas, ko se ti kuhaš v lastnem mehurčku črnogledosti, bodo nekateri ustvarili nekaj iz sebe in si s svojim delom kupili stvari, ki jim bodo lepšale življenja. Za tebe pa bodo to le novi lopovi in tajkuni, ki nič ne delajo, ampak samo kradejo pa v oaze nosijo. Ti pa vse to plačuješ!! S svojim bednim minimalcem, seveda?!
mikson1402
21. 06. 2019 18.46
+1
saj revežem drugo ne preostane...naslednjič grem tudi sam na ulico....
mikson1402
21. 06. 2019 18.45
+1
in potem se čudimo na privržence Šiškota in podobnih....
mikson1402
21. 06. 2019 18.44
+0
Slovenci, bo treba zopet na ulice z palicami, vilami, granitnimi kockami...pa da vidimo potem politiko in gospodarstvenike...
Rafael Kramar
22. 06. 2019 09.12
+1
Kaj pa, če bi šli z metlami in napravili kaj koristnega namesto škode. Morda bi tudi vam sprememba dobro dela.
flojdi
21. 06. 2019 18.28
...daljše crkavanje zaradi več futra ; da ne rečem preveč. ; ali
HorstWiesel
21. 06. 2019 17.24
+1
Povsod, v vsakem sistemu, se morš znajdit pa gre.
tender_si
21. 06. 2019 16.41
+11
ker gre seveda za povprečje bi lahko tudi pripomnili, da si tisti kilogram kruha lahko privošči manj ljudi in obenem tisti, ki si ga lahko, ga tudi mečejo stran v velikih količinah - še vedno ampak važno da je statistika pozitivna - ljudje so nepomembni
mikson1402
21. 06. 2019 18.42
Maja Kajza
21. 06. 2019 16.25
+12
Super a ne !? pa delovnim invalidom ste uspeli dvignit invalidnino za 1,10 € ! Ja, super uspeh.
Kruh+sol!
21. 06. 2019 16.21
-2
Ce ne bi bili skoraj ves cas levaki na oblasþi, bi bili lahko res druga Svica.
Mladen sir
21. 06. 2019 16.01
-1
Še mi je SLOVENIJA dolžna 30 miljonov eurov še jih nisem dobil,me zanima kdaj jih dobib,grade,palače..drugo pred 28 leti smo imeli vaščani DOBROVC svojo trgovino sedaj je nimamo da se 80 letniki morejo z kolesi vozit v MIKLAVŽ,tretje pred 28 leti se je dalo lepše živet še zakon sem imel...Še knjigo napišem lahko .
Krematorij666
21. 06. 2019 16.07
+0
Mladen sir
21. 06. 2019 16.33
+2
Daj nehaj Krematorj666 nimam problemov z nobenimi glasovi,če pa ste sami polnili račune iz naših računov se pa vidima na sodišču.Če pa si delate ljudi za nore enako.Ne vem kakšne glasove slišite.....da mislite da se vam hiša podari pa vam jo moj odvetnik odvzame,ki dela za ministrstvo.
Krematorij666
21. 06. 2019 16.52
+2
30 milijonov € ti je dolžna država? Si siguren da niso glasovi krivi?
Mladen sir
21. 06. 2019 17.06
Nobeni glasovi niso krivi mi smo se doma naglas pogovarjali z ženo.Tako bolan ni bil nobeden,
User416781
21. 06. 2019 17.25
+1
Glede na tvoje pisanje imam občutek, da si si za precej teh težav sam kriv. Vseeno pa upam, da se ti vse izzide tako kot želiš in da boš našel svoj mir.
Victorinox
21. 06. 2019 15.56
+2
Hm, ne vem kaj je s to Avstrijo..., nikoli ni imela socializma, pa je bistveno boljša od Slovenije. Še morja nima, pa ima dosti boljši turizem. Da ne pišemo o razvitosti Švice in Nemčije, tudi brez socializma.
HorstWiesel
21. 06. 2019 17.20
-1
Tudi mehika ni nikoli imela socializma ampak ima demokraticni kapitalizem.
User416781
21. 06. 2019 17.26
Saj ravno v tem je hec...da nikoli ni imela ne socializma, ampak komunizma.
periot22
21. 06. 2019 15.56
+6
Kdo bo živel dlje? Tisti ki Ima polno rit vsega!
batman
21. 06. 2019 15.52
+16
Kriza je minila samo za nekatere. Nam so v času krize oklestili plačo na minimum po tako imenovanem koncu krize pa je ostalo vse na istem. Takrat so obljubljali da se bo po krizi vrnilo vse na prejšno raven pa nič od tega. Samo gledajo kje bi nam še kaj vzeli. Dokler bo na vladi ta struktura ne pričakujte da bo bolje. Treba je zamenjat celotno politično srenjo in pustiti mladim politikom da zavladajo. Dokler bo samo en politik ostal na položaju tega ne bomo dosegli. čas je da se stara garda umakne!!!!!!!!!!!!
Robin HUD
21. 06. 2019 15.48
+15
dajte že enkrat nehat nakladat takšne revščine kot je sedaj v sloveniji je ni bilo v bivši jugoslaviji nikoli loleki
Janša je naš
21. 06. 2019 15.49
-7
Krematorij666
21. 06. 2019 15.59
+4
Neka revščina ravni ni. Nihče ne upošteva dejstva da se kar nekaj denarja potroši za dobrine, ki jih včasih nismo imeli...računi za internet, telefone, vsaj 1 avto več pri hiši, racunalniki, TV v vsaki sobi...tudi količina nepotrebnih oblačil in obutve se je vsaj potrojila...lahko pa začnemo živeti kot vcasih, tlačimo denar v nogavice in na stara leta jamramo kako nam je bilo hudo...
Krematorij666
21. 06. 2019 15.44
-1
Zelo se nam pozna, pekom so prepovedali stavko in kruh se ni bistveno podražil...
Janša je naš
21. 06. 2019 15.43
-4
Jaz živim zelo lepo, moji zaposleni pa tudi. To pa zato, ker se trudijo , pridno delajo in se zavedajo svojih dolžnosti, ne samo pravic kot večina na minimalcu
zimerman
21. 06. 2019 15.51
+7
A ti res misliš da samo tvoji pridno delajo? Plačaj ti njih minimalna pa boš očitno presenečeno ugotovil da bodo začeli vedno bolj podarjati pravice. Niso tvoji nič drugačni le hvala bogu jih očitno dovolj spostujes
Draža
21. 06. 2019 15.38
+11
Kje so podjetja,ki jih je ustvaril Tito,koliko jih na dan zapusti slovenijo,koliko je revscine,cene sle v nebo,preplacujemo zdravstvo in se ni nasteval.Do leta 1991 smo bili drzava,potem samo navzdol.
Skunk Works
21. 06. 2019 15.41
+0
Če kdo misli kako se je gradilo, ustvarjalo in bajno živelo v jugi, bo ZANIMIVO PREBRATI TOLE: DELAMARIS je nastal že leta 1879, ko je Francoz Emile Louis Roullet odkupil zemljišče ob skalah cerkve Sv. Petra ter v bližini Vascottovih term zgradil prvo tovarno za predelavo in konzerviranje rib. Z delom je pričela 20. januarja 1881.GORENJE je nastalo iz delavnic Špehove kovačije, ki se je po nacionalizaciji leta 1950 preimenovala v Okrajno kovinsko podjetje Gorenje, kasneje pa samo v Gorenje. KRKA ima korenine že daljnega leta 1570, ko je Novo mesto dobilo deželno lekarno, ki je izdelovala zdravila. Tako je delovala do leta 1950, ko je bila podržavljena in preimenovana v Mestno lekarno Novo mesto, laboratorijski del se je štiri leta kasneje preimenoval v Farmacevtski laboratorij Krka. Krka danes skoraj več ne izdeluje inovativnih zdravil, pač pa je to generična tovarna. PEKO je ustanovil Peter Kozina leta 1910 Peter Kozina (Peko je sestavljeno iz prvih zlogov njegovega imena), ko je registriral družbo Peter Kozina & Ko. TAM(Tovarna avtomobilov Maribor) so začeli graditi Nemci leta 1941, po vojni je bil Tam nacionaliziran. Dokumentov za obdobje od 1945 do 1950 ni. Neuradno so jih uničili komunisti, saj niso želeli, da bi kdorkoli kdajkoli izvedel, da so načrte in znanje ukradli Nemcem. ZAVAROVALNICA TRIGLAV je nastala leta 1900 kot Vzajemna zavarovalnica iz Ljubljane. Socialisti so jo nacionalizirali in spremenili ime v Zavarovalni zavod Slovenije FLRJ, v Triglav (Zavarovalni zavod Triglav) se je preimenovala leta 1976. Tudi znanaALPINA je nastala iz zadruge čevljarskih delavnic, ki so se povezale v tridesetih letih 20. stoletja. Po drugi svetovni vojni je bila zadruga nacionalizirana, preimenovana v Tovarna športnih čevljev, ime Alpina je dobila leta 1951.ŽELEZARNA JESENICE (danes del SIJ) je bila ustanovljena leta 1869 kot Kranjska industrijska družba (KID). Drugače je bilo železarstvo že v srednjem veku, v drugi polovici 18. stoletja je nekdanje Bucellenijevo imetje kupil Valentin Ruard, ki je začel širiti in obnavljati rudna polja od Fenta do Kočne. Veliko rudnih polj v Karavankah je pripadalo tudi veletrgovcu Zoisu, lastniku fužin v Bohinju, Radovni in na Javorniku. Zois je bil prvi bogataš in najmočnejši fužinar na Kranjskem. Podobno je z ŽELEZARNO RAVNE, ki je začela delovati 1807, ko so manjše obrate kupili in združili grofje Thurni, in ŽELEZARNO NA PREVALJAH, ki je bila najbolj napredna železarna v 19. stoletju. SAVSKE ELEKTRARNE so bile ustanovljene leta 1914, ko zgradijo prvo hidroelektrarno HE Završnica. Po drugi svetovni vojni so vse elektrarne nacionalizirane in prenesene na podjetje Gorenjske elektrarne s sedežem v Kranju. HE FALA je nastala 1913.Tudi turistični kraji, za katere socialisti trdijo, da so to postali šele po drugi svetovni vojni, kjer so letovali delavci, so postali zdravilišča ali turistična središča mnogo prej. PORTOROŽ je tako že leta 1897 je postal klimatsko zdravilišče, BLED je bil znan že v 17. Stoletju, turistično središče je postal leta 1855, ko je švicarski hidropat Arnold Rikli ustanovil Naravni zdravilni zavod, TERME ČATEŽ so poznali že v 18. stoletju, kot zdravilišče delujejo od 1924.PIVOVARNA LAŠKO je nastala 1825, ko je medičar in lectar Franz Geyer v nekdanjem Valvazorjevem špitalu uredil obrtno pivovarno, katere poslopje stoji še danes,PIVOVARNA UNION pa 1864. RADENSKA je nastala iz polnilnice, ki jo je 1869 postavil Karl Henn, potem ko je 1833 v Radencih odkril termalne vrelce. POMURKA MESNA INDUSTRIJA (1922 kot Tovarna mesnih izdelkov), ŠUMI(1876), KOLINSKA (1908 kot Kolinska tovarna kavnih primesi), MLINOTEST (1804, najprej pod imenom Flucov mlin, potem pod imenom Jochmannov mlin, komunisti ga nacionalizirajo in preimenujejo v Mlinsko podjetje Ajdovščina).Za mesto Kranj so socialisti razlagali, da se je industrializiral šele po drugi svetovni vojni, ko je postal močno tekstilno središče. Seveda ne drži.
Victorinox
21. 06. 2019 15.50
+4
Drži, veliko podjetij je nastalo že v času Avstroogrske in Kraljevine Jugoslavije.
aristotel
21. 06. 2019 16.16
+4
area51 ...večina kar si napisal drži in je v času bivše YU rastlo po osamosvojitvi pa je večina tega strmo padlo nekatera podjetja so propadla nekatera pa smo zaradi izčrpavanja morali prodati ni črno - belo,veliko podjetji pa je tudi na novo nastalo...čas gre naprej krivice so se in se dogajajo a današnji čas ni Sloveniji generalno pogledano prinesel nič dobrega smo mali brez zaveznikov skregani, gospodarsko in politično nepomembni brez svojega finančnega vzvoda visoko zadolženi - odvisni in ogroženi od apetitov sosedov,To se pravi prihodnost države je pod vprašanjem in s tem tudi obstoj te v takšnem obsegu po mojem globokem prepričanju so zlata leta oziroma vrhunec nepovratno za nami !
hypr
21. 06. 2019 15.36
+14
A PO STRUCI KRUHA SE LETA 2019 MERI BLAGOSTANJE V SLOVENIJI??? SE MI ZDI DA NEKATERIM NI JASNO KAKO JE DRUGOD V RZVITEM SVETU
Rafael Kramar
22. 06. 2019 08.49
+1
Pa nam ti povej, kako drugod kar z lufta padajo štruce.
ArkaMast
21. 06. 2019 15.34
+4
Ja, samo kruh je ratalo kitajsko pecivo.