S tem bi Slovenija dobila status pomorske države, piše danes reški Novi list, ki se sklicuje na dobro obveščene vire blizu hrvaškemu premieru Ivu Sanaderju.
Hrvaška bi lahko namesto sedanjega koridorja do mednarodnih voda Sloveniji odprla celotno širino svojih voda za vsa njena civilna in vojaška plovila, z določilom, da tak svoboden prehod jamčijo ZDA in EU, še piše Novi list in dodaja, da bo prva priložnost za predstavitev tega načrta slovenski strani 28. januarja, ko naj bi se v Zagrebu srečala zunanja ministra obeh držav, Dimitrij Rupel in Miomir Žužul.
"Nekaj razlogov je, zaradi katerih ne verjamem, da bo srečanje prineslo velik napredek," je za reški dnevnik sicer izjavil hrvaški diplomatski vir, ki je želel ostati neimenovan. V pogovoru z ministrom Ruplom v Zagrebu si bo minister Žužul prizadeval predvsem vrniti pogovore na točko pred propadlim sporazumom Račan-Drnovšek, v čas, ko so se odnosi med državama izboljševali. Na drugi strani slovenska stran napoveduje, da bo zahtevala, da je ta sporazum temelj za obnovitev pogajanj. To bo hrvaška stran zagotovo zavrnila. Če dogovora ne bo moč doseči, ne bo preostalo nič drugega, kot da se začnejo pogajanja o mednarodni arbitraži, je za Novi list izjavil neimenovani vir blizu hrvaškemu premieru in dodal, da je "treba vedeti, da se tudi za arbitražo ni lahko dogovoriti, zato je tudi glede tega pričakovati naporna pogajanja".
Do mednarodnih voda na podlagi kompromisa in ne skozi dimnik
Kljub temu stališča niso povsem nasprotna, ker zagrebški diplomatski viri navajajo, da bi bila Hrvaška pripravljena na določen kompromis, vendar mora biti nekaj takoj jasno - "dimnik" iz sporazuma Drnovšek-Račan, skozi katerega bi imela Slovenija dostop do mednarodnih voda, ne pride v poštev. To bi bilo klasično odstopanje ozemlja, česar hrvaška ustava ne dopušča in česar v saboru zagotovo ne bi sprejeli, piše Novi list.
Zato bi bila Hrvaška pripravljena Sloveniji odpreti celotno širino svojih voda, s čimer bi imela slovenska plovila brez vsakršnih omejitev in z mednarodnimi jamstvi odprt dostop do mednarodnih voda. "Takšna rešitev bi Slovenijo praktično spremenila v pomorsko državo, kar je motiv, iz katerega izvirajo njene trditve, da ima po nasledstvu SFRJ prost dostop do odprtega morja," pojasnjuje vir, na katerega se sklicuje Novi list. "To ni vse. Dali bi lahko tudi koncesije v Piranskem zalivu. Predvidevamo, da bi šla ta vrsta kompromisa lažje skozi hrvaško javnost in sabor, ker za določeno vrsto koncesij v zalivu zares obstajajo argumenti," je dejal neimenovani vir in dodal, da bi v tem kontekstu lahko podpisali poseben sporazum o ribolovu po vzoru obstoječega začasnega režima, kot tudi sprejeli kompromis glede skupne ekološke zaščite zaliva.
Srečanje 28. januarja bo, tako Novi list, izraz dobre volje in dobro sporočilo nove vlade v Zagrebu. Zaradi skorajšnjih volitev v Sloveniji pa za večje korake ostajata največ dva meseca časa. Če v tem času ne bi dosegli konkretnega sporazuma, bo treba počakati na čas po volitvah. V primeru, da bi šli pogovori v slabo smer, bi se lahko zgodilo, da se hrvaška stran ne bi takoj zavzela za pogajanja o arbitraži, temveč bi poskušala vprašanje začasno zamrzniti, je še dejal neimenovani vir za reški Novi list.
Bo Vatikan posredoval v hrvaško-slovenskih odnosih?
Tržaški dnevnik Il Piccolo je v današnji izdaji zapisal, da bi Vatikan utegnil biti posrednik med Slovenijo in Hrvaško pri reševanju spora v Piranskem zalivu. Do takšnega sklepa so pri Il Piccoli prišli po tem, ko sta v dveh dneh Vatikan obiskala slovenski šef diplomacije Rupel, nato pa še hrvaški premier Ivo Sanader in zunanji minister Žužul.
