Obrambni ministri zveze Nato so na današnjem zasedanju v Bruslju, ki je bilo zadnje pred vrhom zavezništva konec meseca, potrdili nove cilje na področju obrambnih zmogljivosti držav članic. Slovenija bo v okviru teh ciljev med drugim okrepila protizračno obrambo, je povedal Borut Sajovic, ki se je ob robu zasedanja sestal z nemškim kolegom Borisom Pistoriusom.
Z Nemčijo je po njegovih besedah že sklenila dogovor o nakupu treh baterij protizračnega raketnega sistema Iris-T.
"Poleg treh sistemov Iris-T srednjega dosega za obrambo proti dronskemu in podobnemu delovanju planiramo še dve enoti," je dodal minister. Pojasnil je, da gre za dva sistema kratkega dosega, o nakupu katerih se Slovenija in Nemčija še dogovarjata.
Kot je še povedal, bo Slovenija v okviru novih Natovih ciljev okrepila tudi helikopterske enote in logistične zmogljivosti. Med drugim načrtuje nakup tovornjakov, je dejal Sajovic. Med cilji je omenil še posodobitev vojaškega letališča Cerklje ob Krki in vojašnic ter vojaške zdravstvene kapacitete.
Obenem bo slovenska vojska nadaljevala izgradnjo bataljonske bojne skupine in bojnega izvidniškega bataljona, ki sta bila že doslej med osrednjimi cilji.
Za opremljanje teh dveh enot bo ključen nakup finskih osemkolesnikov Patria, ki je še v teku. Minister danes ni želel komentirati postopka, ki naj bi bil zaključen do jeseni. Povedal je zgolj, da v nekaj tednih pričakujejo ponudbo finskega podjetja, nakar se bodo začela pogajanja.
Je pa potrdil, da je v teku tudi nakup 12 samohodnih artilerijskih sistemov caesar francoskega proizvajalca. "V nadaljevanju bo ključna implementacija ciljev skozi nacionalno obrambno načrtovanje in okrepljene investicije v obrambo, kar Slovenija že implementira," je še poudaril minister na novinarski konferenci po zasedanju.
Danes dogovorjeni cilji zmogljivosti bodo podlaga za pripravo načrta povečanja proračunskih izdatkov za varnost in obrambo, ki ga bodo na vrhu 24. in 25. junija v nizozemskem Haagu potrjevali voditelji držav članic. Glede na predlog generalnega sekretarja Nata Marka Rutteja bi nova zaveza znašala pet odstotkov bruto domačega proizvoda, pri čemer bo 3,5 odstotka namenjenih naložbam neposredno v obrambo, 1,5 odstotka pa naložbam v zmogljivosti, povezane z njo.
Po besedah Sajovica imajo države članice različna stališča predvsem glede časovnice. Medtem ko Ruttejev predlog predvideva, da bi cilj dosegli do leta 2032, se nekatere države, med njimi Slovenija, zavzemajo za desetletno obdobje, je povedal.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.