Slovenija naj bi bila po uradnih indikativnih izračunih Evropske komisije iz februarja in julija letos tudi v prihodnji finančni perspektivi Evropske unije, ki bo uravnavala skupno porabo za obdobje od začetka leta 2007 do izteka leta 2013, neto prejemnica sredstev iz skupne evropske blagajne, in sicer z okrog 1,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je dejal slovenski komisar v ekipi Romana Prodija Janez Potočnik.

Vsi drugi izračuni so bili narejeni le v delovne namene, je še dodal Potočnik v odzivu na najnovejšo simulacijo evropske komisarke za proračun Michaele Schreyer, po kateri bo Slovenija v prihodnji perspektivi izpadla iz kroga upravičenk do pomoči iz cilja 1, to je tistih sredstev iz okvira regionalne politike, ki jih prejemajo države oziroma regije, katerih raven razvitosti je pod 75 odstotki povprečnega BDP v povezavi, s čimer bi lahko izgubila do 4,1 milijarde evrov pomoči.

Za države, kot je Slovenija, ki bi zaradi znižanja praga razvitosti v EU in ne dejanskega razvoja padle iz območja držav prejemnic sredstev cilja 1, komisija predvideva poseben mehanizem za blažitev statističnega učinka širitve, po katerem bi začasno v začetku prejemale skoraj celotno vsoto pomoči, ki bi se potem postopno zmanjševala, je poudaril Potočnik ter še opozoril, da pogajanja o prihodnji perspektivi še niso končana, za dogovor pa bo potrebno soglasje vseh držav, tudi Slovenije.