"Na ministrstvu za promet smo s presenečenjem sprejeli novico, ki smo jo izvedeli iz medijev. Še na zadnjem srečanju prometnih ministrov EU smo imeli na mizi uradni predlog dokumenta, v katerem je bil vključen celotni 5. koridor. Zato trenutno ocenjujemo, da gre samo za govorice," je za 24ur radijske novice povedal državni sekretar na ministrstvu za promet in zveze Boris Živec.
Evropska komisija je potem, ko ni dobila podpore držav članic, svoj seznam prednostnih projektov iz 29 skrčila na komaj 13, se je izvedelo iz diplomatskih krogov v Bruslju ob robu vrhunskega zasedanja Evropske unije, vendar pa so namigovanja, da je Evropska komisija pripravila nov program in določne projekte preprosto odpisala, zanikali tudi v uradu Evropske komisarke za promet. Vsekakor pa bi, glede na to, da je izgradnja evropske infrastrukture ena od nalog, ki si jo je v polletnem mandatu zadala Italija, lahko pričakovali, da bodo decembra šefi bodoče petindvajseterice skušali projekt čezevropske prometne mreže kljub vsemu realizirati.
Prvotni seznam prednostnih projektov je komisija predložila v začetku oktobra in nanj uvrstila tudi izgradnjo mešane železniške proge Lyon-Trst-Koper-Ljubljana-Budimpešta. Ker pa bi izgradnja vseh 29 projektov do leta 2020 terjala neverjetnih 220 milijard evrov, je komisija te prioritete še skrčila, da bi zagotovila izvedbo vsaj enega dela seznama.
Dokončna odločitev o novih prioritetah za čezevropsko mrežo sicer še ni sprejeta. Voditelji naj bi jo potrdili šele na decembrskem vrhu, saj so tokrat izrekli le načelno podporo spodbudi za zagon gospodarske rasti v Evropi, katere temeljni del so veliki infrastrukturni projekti.
Državni sekretar za promet Živec je o tem povedal, da obstaja dejstvo, da "ti projekti predstavljajo precejšen finančni zalogaj, saj govorimo o 220 milijardah evrov. Vendar pa so to lahko samo razmišljanja, saj ni nekih pametnih argumentov, ki bi lahko vplivali na črtanje posameznih projektov, posebej našega, ki je zastavljen tako, da ne bi smel predstavljati ovire."