Slovenija je na ministrskem zasedanju Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v Parizu dobila povabilo na pogajanja o članstvu v OECD, so sporočili v OECD v Parizu. Država je za članstvo zaprosila leta 1996, pogajanja pa bi po navedbah diplomatskih virov lahko bila končana že letos ali v prihodnjem letu. OECD je elitni klub 30 gospodarsko najrazvitejših držav na svetu, ki oblikuje globalne standarde in načela v gospodarskih in razvojnih politikah.
Članstvo v OECD bo Sloveniji zagotovilo boljšo obveščenost o razvoju svetovnega gospodarstva in okrepilo njeno politično-ekonomsko verodostojnost, poudarjajo v MZZ. Država bi namreč s članstvom pridobila številne prednosti, na primer pomoč pri usmerjanju nacionalnih politik, možnost sodelovanja v projektih, ki bi bili sicer zanjo predragi, in izmenjave izkušenj s svetovnimi strokovnjaki ter neposredno seznanjanje z dejavnostmi najrazvitejših držav na svetu v okviru skupine G-8.
Za članstvo zaprosili že leta 1996
Slovenija je za članstvo zaprosila marca 1996, novembra 1999 pa je vlada v prizadevanjih za čimprejšnje polnopravno članstvo imenovala medresorsko delovno skupino za sodelovanje z OECD. Odločilni premik v enajstletnem čakanju na povabilo je bila identifikacija držav za morebitno članstvo na ministrskem zasedanju maja lani. Odločitev za povabilo je sprejeta na podlagi štirih meril posebne delovne skupine OECD za širitev ter razprave v Svetu OECD.
Omenjena merila določajo, da mora biti nova članica "enakomisleča" in "pomemben igralec", prispevati mora k "skupni koristi", obstajati pa morajo tudi ustrezni "globalni razlogi" za članstvo. Slovenija po navedbah MZZ merila izpolnjuje, ključno pa naj bi k povabilu prispevali njen vstop v območje evra, predsedovanje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, Varnostnemu svetu ZN in Svetu guvernerjev IAEA ter bližajoče se predsedovanje Evropski uniji.
Prizadevanja za članstvo v OECD so bila zadnjih enajst let prednostna naloga slovenske zunanje politike. Tako prejšnji kot sedanji premier, Janez Drnovšek in Janez Janša, sta generalnega sekretarja OECD - prvi Donalda Johnstona, drugi pa Angela Gurrio - zaprosila za osebno podporo pri kandidaturi, februarja letos pa je Gurrio v Parizu obiskal tudi minister za finance Andrej Bajuk. Novico o povabilu je v ponedeljek v Bruslju ob robu zasedanja zunanjih ministrov javnosti sporočil vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel.
Povabilo na pogajanja za članstvo v OECD so poleg Slovenije dobili še Estonija, Rusija, Izrael in Čile, ponudbo za okrepljeno sodelovanje pa Brazilija, Kitajska, Indija, Indonezija in Južna Afrika. V OECD je že devetnajst članic EU, poleg stare petnajsterice še štiri članice višegrajske skupine, Češka, Slovaška, Madžarska in Poljska. Odločitev o vstopu višegrajske četverice sredi devetdesetih let je bil tudi zadnji krog širitve OECD.
Od tedaj je število članic OECD, ki z manj kot petino svetovnega prebivalstva ustvarijo več kot štiri petine svetovnega proizvoda, naraslo na 30. Poleg naštetih evropskih držav so v organizaciji še Avstralija, Kanada, ZDA, Japonska, Južna Koreja, Islandija, Mehika, Nova Zelandija, Norveška, Švica in Turčija. OECD je bila sicer ustanovljena leta 1960 kot naslednica Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje (OEEC), ustanovljene leta 1948.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.