'Slovenija dobila zelo nepomemben resor, Hrvaška veliko bolje unovčila svoje karte'

Potem ko je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen danes v Bruslju predstavila porazdelitev resorjev komisarskim kandidatom, zdaj že dežujejo odzivi na njen izbor. Kot že rečeno, je Sloveniji oziroma slovenskemu kandidatu za komisarja Janezu Lenarčiču namenila resor za krizno upravljanje. Podrobnosti o tem, kaj pričakuje od Lenarčiča, pa je pojasnila tudi v posebnem pismu. 

Premier Marjan Šarec je danes ob robu uradnega obiska v Moskvi za slovenske novinarje povedal, da gre za dober resor, ki razpolaga s precej velikim proračunom.

"Tukaj gre za neke vrste krizni menedžment, pod to se šteje tudi humanitarna pomoč, civilna zaščita, se pravi pomoč ljudem v nesreči, ob krizah. Slovenija je znana po tem, da ima dober sistem zaščite in reševanja, je znana po tem, da v krizah, ki zadenejo prebivalstvo, zelo dobro reagira, od nas se učijo tudi drugi. Verjamem, da bo slovenski komisar na tem področju lahko veliko pripomogel," je dejal Šarec.

Predsednik slovenske vlade ob tem ni želel komentirati razdelitve drugih resorjev v komisiji, predvsem dejstva, da je Hrvaška dobila podpredsedniško mesto, Madžarska pa resor širitve.

"Odločitev o sestavi komisije je suverena odločitev predsednice komisije, nima smisla, da bi to komentiral," je še dejal Šarec in izrazil prepričanje, da je von der Leynova razdelila resorje, "kot je ocenila, da je prav, kot je menila, da je optimalno".

"Naša naloga je, da naš komisar naredi optimalno delo in naredi vse v skladu s pričakovanji, drugih resorjev in držav pa ne bi komentiral," je še ponovil. 

Po mnenju Erjavca gre za pomemben resor

Po besedah obrambnega ministra Karla Erjavca gre za resor, ki v okviru EU skrbi za hiter in učinkovit odziv na raznovrstne krize, kot so v prvi vrsti naravne in druge nesreče, ki so spričo globalnega segrevanja vse bolj pogoste in ogrožajoče. Poleg tega skrbi tudi za odzive na teroristične in kibernetske grožnje, ki postajajo vse bolj pereč evropski in tudi globalni varnostni problem.

Po Erjavčevih ocenah je Slovenija na tem področju naredila velik korak naprej, imamo zelo razvito prostovoljno gasilstvo in druge zaščitno-reševalne službe, ki so del tega sistema. "V te sestave je vključenih veliko državljanov in državljank Slovenije. Bodoči komisar Lenarčič bo imel v slovenskih izkušnjah zagotovo dobro zaslombo," je prepričan minister.

Da je to pomemben resor, po njegovem mnenju kaže tudi proračun, s katerim razpolaga. Iz njega se črpajo sredstva za pomoč državam, ki jih prizadenejo takšne ali drugačne naravne in druge nesreče, terorizem in kibernetski napadi. Naloga komisarja bo po Erjavčevih navedbah učinkovito upravljanje s temi sredstvi ob naravnih in drugih nesrečah v okviru EU in tudi drugje po svetu.

Potočnik: Resor ima ključno vlogo pri oblikovanju boljšega sveta

Prvi evropski komisar iz Slovenije Janez Potočnik je v odzivu na razdelitev resorjev ocenil, da resor za krizno upravljanje morda ni ravno tisti, ki ga je Lenarčič omenjal med želenimi, ima pa ključno vlogo pri oblikovanju boljšega sveta.

Evropska unija je največji humanitarni igralec na svetu, je poudaril Potočnik. Humanitarni fond za letošnje leto so na primer v Bruslju po podatkih Evropske komisije zastavili pri 1,6 milijarde evrov, kar je desetkrat več kot leta 2015.

Lenarčič bo odgovoren tudi za koordiniranje odzivov na naravne nesreče, kar bo zaradi podnebne krize čedalje pomembnejše, je še prepričan Potočnik. "Vsi resorji so pomembni, zato tudi obstajajo in v vsakem je mogoče pustiti pomemben oseben pečat," je še ocenil Potočnik, ki je bil v prvem komisarskem mandatu pristojen za znanost in raziskave, v drugem pa za okolje.

Violeta Bulc, ki je v sedanji komisiji pristojna za promet, pa je v odzivu zapisala, da je von der Leynova predstavila "odlično ekipo in aktualne ključne prednostne naloge z enakopravnim zastopanjem žensk in moških". Ekipi je zaželela veliko uspehov v novem mandatu.

Bulčeva je sicer prek Twitterja čestitala Lenarčiču in mu zaželela srečo na poti do končnega imenovanja na položaj.

Brgleza skrbi, da bo za demokracijo 'odgovorna' Hrvatica

Na izbor von der Leynove so se odzvali tudi slovenski evropski poslanci. "Odločitev pozdravljam, saj je upravljanje s krizami in humanitarno pomočjo dobra izbira, saj ima Lenačič kot preizkušen diplomat nedvomno vse potrebne izkušnje in znanje. Sloveniji posredno odpira priložnosti, da okrepi svojo vlogo na mednarodnem parketu," je na Twitterju zapisala evropska poslanka iz SD Tanja Fajon.

Dodala je, da je zelo zadovoljna tudi z odločitvijo, da je najpomembnejši projekt EU nov zeleni dogovor zaupan Timmermansu.

"Skrbi me, da je hrvaška kandidatka dobila resor za demokracijo, glede na to, da vsi kazalniki mednarodnih agencij kažejo, da se stopnja demokratičnosti na Hrvaškem v zadnjih 10 letih slabša," pa je opozoril evropski poslanec Milan Brglez.

Iz stranke SD so sicer sporočili, da pozdravljajo odločitev, da Lenarčič dobi resor kriznega upravljanja. "Globalne spremembe na tem področju so izjemen izziv," so zapisali in dodali, da lahko Slovenija s tem resorjem krepi svoj ugled in proaktivni pristop za boljšo odzivnost in učinkovito pomoč v primeru nesreč in kriznih žarišč v Evropi in po svetu.

"Z zanimanjem bomo spremljali, katere bodo pristojnosti in naloge komisarja za krizno upravljanje. Glede na to, da gre za nov resor, lahko samo ugibamo. Očitno pa ni med najpomembnejšimi, saj ga je von der Leynova omenila med zadnjimi, brez vsebinskih pojasnil," pa je zapisala evropska poslanka iz vrst SDS Romana Tomc.

Tudi evropski poslanec Milan Zver iz vrst SDS se je odzval na Twitterju ter zapisal, da "z dodeljenim resorjem ne moremo biti zadovoljni – ne predstavlja dodane vrednosti". Glavno vprašanje po njegovem pa je, ali bo nova predsednica Evropske komisije zagotovila, da bo ta komisija, bolj kot prejšnja, pri svojem delu upoštevala demokratično voljo volivcev. 

Franc Bogovič iz SLS je Lenarčiču čestital za nominacijo in mu zaželel uspešno delo. Po njegovem gre za zahteven in odgovoren resor. "V Evropi poznamo več vrst kriz, od migrantske do okoljske. Zaradi neprizanesljivega okolja se pogosteje srečujemo s požari, poplavami in potresi, zato mu zagotovo ne bo zmanjkalo dela na tem področju," je ocenil.

Resor po njegovi oceni ponuja priložnost, da bo Evropa varnejša in se bodo ljudje počutili varne, za Slovenijo pa je to tudi velika priložnost, da ponudi izkušnje, ki jih ima s sistemom zaščite in reševanja in so zelo uspešne. "Slovensko gasilstvo, na primer, je lahko zgled Evropi za organizacijo sistema zaščite in reševanja. Verjamem, da bo gospod Lenarčič pri svojem delu to tudi uporabil in izkoristil ter Slovenijo še bolj uveljavil v evropskem prostoru," je poudaril Bogovič.

Irena Joveva in Klemen Grošelj iz LMŠ sta v skupni izjavi resor, dodeljen Lenarčiču, ocenila kot dobro izbiro. EU je prva na svetu, ko gre za humanitarno pomoč in reševanje kriznih situacij, zato je po njunem dodelitev tega resorja ne le velika odgovornost, ampak tudi veliko priznanje, tako za komisarskega kandidata kot za samo Slovenijo.

To področje pridobiva tako na pomenu kot na veljavi, sta med drugim poudarila. Gre za področje s pomembno humanitarno, a tudi zunanjepolitično dimenzijo, s čimer bo posredno tudi Slovenija aktivno prispevala k enemu od najpomembnejših zunanjepolitičnih ciljev EU: ambiciji okrepiti vlogo Unije v svetu in hkrati še bolj izpostavljati temeljni vrednoti EU, kot sta solidarnost in človečnost, sta poudarila Joveva in Grošelj.

Kar se tiče celostne ocene prihodnje komisije, pa je po njunem treba počakati še na zaslišanja pred pristojnimi parlamentarnimi odbori. "Želiva pa na tem mestu poudariti, da meniva, da tudi v tem primeru velja, da (lahko) človek naredi funkcijo, in ne funkcija človeka."

Priložnost, ki jo je von der Leynova "ponudila Sloveniji s komisarskim mestom za humanitarno pomoč in krizno upravljanje, je izjemna in hkrati tudi zelo odgovorna", je prepričana Ljudmila Novak (EPP/NSi), ki od Lenarčiča pričakuje, da bo Slovenijo v komisiji zastopal z jasno vizijo in visoko stopnjo integritete, saj ima njegov resor predviden proračun v višini milijarde evrov. 

Izrazila je tudi upanje, da Lenarčič ne bo pozabil na priložnosti, ki se bodo v okviru njegovega dela ponudile za dobrobit in razvoj Slovenije. Ob pregledu seznama komisarjev pa Novakova ni najbolj zadovoljna s kandidati, ki se jim očita sum koruptivnosti, saj to že vnaprej "slabi moč komisarja in zmanjšuje njegovo avtoriteto ter integriteto oziroma ugled celotne komisije".

'Hrvaška je veliko bolje unovčila svoje karte' 

Na razgrnitev resorjev s strani nove evropske komisarke so se odzvali tudi nekateri slovenski poslanci. 

Poslanka LMŠ Jerca Korče resor, dodeljen Sloveniji, ocenjuje kot izjemno ambiciozen. Je nov resor in Lenarčič bo lahko postavil temelje, kako bomo v prihodnje na tem področju ravnali. "Danes, ko se soočamo s podnebnimi spremembami, migrantsko krizo, je težko reči, da to ni dober resor," je prepričana poslanka, ki ne vidi razloga za nezadovoljstvo.

Je pa po njenem mnenju v domeni kandidata in vse slovenske politike, da delujejo usklajeno in resor izkoristijo maksimalno. Prepričana je, da se bo Lenarčič znal gibati na evropskem parketu, lobirati in tudi na tem resorju postaviti nove temelje. Glede resorjev, ki so jih dobile sosednje države, tudi Hrvaška, pa Korčetova ugotavlja, da v Sloveniji v preteklosti nismo znali dovolj stopiti skupaj, da bi "zlobirali tudi za kakšno višje mesto". A verjame, da se bo v prihodnje to spremenilo.

Poslanec SMC Gregor Perič meni, da je področje, ki ga je dobila Slovenija, z zunanjepolitičnega vidika pomembno za EU, saj se ukvarja z vprašanjem stabilnosti tudi zunaj EU, kjer pa imamo tudi številne varnostne izzive. A ugotavlja, da je z vidika prihodnosti EU to resor, ki ni v "top paketu". V SMC obžalujejo, da nismo dobili nobenega podpredsedniškega mesta v komisiji, ob čemer je Perič spomnil na boljši izplen sosednjih držav: "Tudi Hrvaška je veliko bolje unovčila svoje karte ter bo lahko veliko lažje in močneje vplivala na prihodnji razvoj evropskih politik in EU".

Perič razloge vidi tudi v politični neizkušenosti Lenarčiča, na kar so opozarjali že v postopku izbire kandidata. "Dodeljeni resor odgovarja bolj diplomatskim izkušnjam, manj pa političnim," je ugotavljal. Po njegovih ocenah bi zunanji minister in predsednik SMC Miro Cerar, ki se ga je omenjalo kot možnega komisarskega kandidata, dobil veliko pomembnejši resor. "Slovenija bi lahko naredila daljši korak, kot ga je," je še dodal Perič.

Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša pa je še bolj kritičen in meni, da je Slovenija dobila zelo nepomemben resor. V izjavi je spomnil, da je imela Slovenija nekoč odlično priložnost glede prevzema pomembnega komisarskega resorja, ki "smo jo izgubili, ker se nismo poenotili". Jurša priznava, da je to pot upal na resor za širitev.

Sosednje države so se po njegovih ocenah očitno dobro izpogajale, je pa res, da so bistveno večje in imajo močnejši vpliv. Na vprašanje, ali je šlo tudi za stvar slabega lobiranja, je odgovoril z besedami, da je treba to vprašanje postaviti tistim, ki so odgovorni za to, da lobirajo. Sicer pa Jurša ugotavlja, da je Lenarčič "neke vrste dober kandidat, manjka pa mu politična teža". "Nekdo, ki je bil predsednik vlade ali večkrat minister, bi lahko bolje odtehtal," je prepričan.

V SAB pa so v pisnem odzivu izpostavili, da je sodelovati pri reševanju življenj in pomagati ljudem v stiski zaradi naravnih nesreč ali konfliktov pomembno in zelo odgovorno delo. "Države članice EU in tudi širše so izpostavljene številnim potencialnim grožnjam, ki so pogosto čezmejne narave. To zahteva usklajen multilateralen odziv tako znotraj kot zunaj Unije, za katerega pa mislimo, da ima slovenski kandidat dovolj diplomatskih izkušenj in kompetenc," so navedli v SAB.

Kritike tudi iz vrst opozicije 

Poslanec NSi Jožef Horvat je dejal, da čeprav dodeljeni resor ni eden takšnih, ki bi lahko pomembno vplival na razvoj Evropske unije, je pa to poslanstvo. EU je največja donatorka humanitarne pomoči na svetu, je spomnil. "Približno štiri evre prispeva vsak Evropejec v humanitarno pomoč," je dodal. 

Da so sosednje države dobile pomembnejše resorje, se lahko po oceni Horvata delno očita tudi vladi, saj "je naša specifična teža v institucijah Evropske unije, razen v Evropskem parlamentu, zelo nizka, skoraj nič". Ob tem je izrazil obžalovanje, da je von der Leynova obiskala sosednje države, a izpustila Ljubljano.

Bolj kritičen je bil vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec. Po njegovi oceni so diplomacije sosednjih držav bolje opravile delo. "Ni nepomemben resor, zagotovo pa ni razvojni resor, resor, v katerem bi lahko Slovenija odločala ali vplivala na politiko Evropske komisije ali Evropske unije. Gre za resor z relativno administrativnimi pristojnostmi," je dejal v odzivu.

Po oceni Vatovca to ni resor, v katerem bi lahko Slovenija odigrala neko vlogo pri na primer preprečevanju ali zmanjševanju okoljskih kriz, ampak gre zgolj za gašenje kriz. "Ima zelo malo manevrskega prostora," je dodal.

Kritični so tudi pri SNS. "Neresna država, neresen resor," je dejal vodja SNS Zmago Jelinčič Plemeniti. Za zdaj Slovenija iz svojih komisarskih pozicij ni nikoli nič naredila. Vprašanje, kaj sploh bo na tem resorju, verjetno bo cela vrsta pogajanj in pogovorov, a velikih koristi za Slovenijo verjetno ne bo, je dodal.  

Iz poslanske skupine SDS so sporočili, da danes komisarskega resorja ne bodo komentirali, ampak se bodo nanj odzvali v sredo.