Skupina strokovnjakov za ukrepanje proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini pri Svetu Evrope (SE) je danes izdala prvo ocenjevalno poročilo o implementaciji Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima oziroma t. i. istanbulske konvencije v Sloveniji.
V poročilu so pozdravili napredek, ki so ga slovenske oblasti dosegle pred ratifikacijo istanbulske konvencije in po njej pri oblikovanju celovitega pravnega, političnega in institucionalnega okvira na področju preprečevanja nasilja v družini. Zakon o preprečevanju nasilja v družini iz leta 2008 v celoti vključuje pristop, osredotočen na žrtve, zagotavlja zaščito žrtev in otrok prič ter spodbuja sodelovanje državnih organov in nevladnih organizacij, izhaja iz poročila.
Pozdravil so tudi spremembe kazenskega zakonika v zadnjih letih, med drugim opredelitev nasilja v družini, zasledovanja in prisilne poroke kot kaznivega dejanja ter spremembo definicije posilstva po modelu "samo ja pomeni ja".
Kot so opozorili v skupini strokovnjakov pri SE, pa je Slovenija manj pozornosti namenila drugim oblikam nasilja nad ženskami, ki jih vključuje tudi istanbulska konvencija. V poročilu zato poudarjajo, da se mora Slovenija na vse oblike nasilja odzvati celostno, pri čemer je ključno, da država sprejme nov strateški dokument, ki obravnava vse oblike nasilja nad ženskami.
Prav tako se številne intervencije organov kazenskega pregona in socialne službe ne izvajajo ob polnemu priznavanju neenakovrednega položaja žensk v družbi in s spolom povezanih zlorab, ugotavljajo v poročilu. Opozarjajo tudi, da Slovenija nima celovitega sistema zbiranja podatkov o vseh oblikah nasilja, za zdaj ima tako zbirko podatkov le Policija.
V poročilu je zato skupina strokovnjakov podala še priporočila za izboljšanje implementacije posameznih členov istanbulske konvencije. Med drugim naj Slovenija zagotovi celostno obravnavo vseh oblik nasilja nad ženskami ter krepi prizadevanja za zagotavljanje zbiranja razčlenjenih podatkov o vseh oblikah nasilja in odziv sodstva, saj več primerov posilstva in nasilja v družini zastara oz. se "izgubi v sistemu", so še navedli.
Med cilji istanbulske konvencije so izkoreninjenje nasilja nad ženskami in nasilja v družini, kar mora postati pomemben politični cilj vseh vlad, ki si prizadevajo varovati človekove pravice vseh skupin, zakonska prepoved različnih oblik nasilja nad ženskami, kot so nasilje v družini, zalezovanje, spolno nadlegovanje in psihološko nasilje, in zakonske sankcije proti storilcem. Istanbulska konvencija države, ki so jo ratificirale, tudi poziva, naj sprejmejo celovit nabor ukrepov za boj proti vsem vrstam nasilja nad ženskami in nasilja v družini.
Spomnimo, da je skupina strokovnjakov SE v začetku meseca v poročilu zapisala, da si mora Slovenija bolj prizadevati za to, da bi zakonodajni ukrepi, usposabljanja in ukrepi na področju ozaveščenosti obravnavali različne oblike nasilja nad ženskami kot pojav, povezan s spolom. Prav tako je menila, da bi moralo biti za vse strokovnjake, vključene v preprečevanje nasilja nad ženskami in boj proti njemu, obvezno izobraževanje o vseh oblikah nasilja nad ženskami. Poudarila pa je tudi, da bi se moralo na vse oblike nasilja nad ženskami bolje odzivati tudi kazensko pravosodje.
Vlada je takrat zapisala, da je za izvajanje sprejetih priporočil zadolžila ministrstva in vladne službe skladno z njihovimi pristojnostmi.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.