Slovenija glede preprečevanja korupcije v državni upravi ni storila dovolj

Slovenija je tako delno izpolnila le priporočilo, ki se je nanašalo na vzpostavitev učinkovitih notranjih mehanizmov za obveščanje in ozaveščanje o integriteti v državni upravi, vključno z rednim zaupnim svetovanjem in usposabljanjem oseb, ki so jim zaupane najvišje izvršilne funkcije. Poročilo Greca ugotavlja, da je v tej smeri bilo izvedenih več prizadevanj:

- Ministrstvo za javno upravo je organiziralo skupna srečanja z generalnim sekretariatom vlade, kabinetom predsednika vlade in Uradom Vlade Republike Slovenije za zakonodajo v letih 2018 in 2019 ter se posvetovalo s KPK. 

- Ministrstvo za javno upravo je maja 2019 pripravilo dve usposabljanji za funkcionarje (ministre in državne sekretarje) in javne uslužbence, zaposlene v njihovih uradih.

- KPK je aprila 2020 vsem novo imenovanim funkcionarjem zdajšnje vlade zagotovila informativno gradivo v zvezi z integriteto, etiko in ravnanjem.

Medtem Greco ne opaža "nobenih konkretnih ukrepov, ki bi bili namenjeni vzpostavitvi učinkovitega notranjega mehanizma za spodbujanje in ozaveščanje o integriteti v državni upravi".

Slovenski organi oblasti niso uresničili večine priporočil. Greco je priporočil, naj se Komisiji za preprečevanje korupcije zagotovijo ustrezna finančna sredstva in kadri za uspešno izvajanje nalog za osebe, ki so jim zaupane najvišje izvršilne funkcije, "zlasti na področjih prijav premoženjskega stanja, nasprotja interesov, lobiranja in načrtov integritete". 

Glede priporočila, da se naj pomanjkljivosti, ugotovljene v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) v povezavi s postopkom 'sui generis' pred KPK, pravili o omejitvah po koncu zaposlitve, pravili o lobiranju in razširitvi nadzora na družinske člane, če gre za nesorazmerno povečanje premoženja, odpravijo s sprejetjem nove ali spremenjene zakonodaje, organi oblasti niso storili dovolj. "Čeprav je vlada osnutke sprememb Državnemu zboru predložila že julija 2019, ti v Državnem zboru še vedno niso bili obravnavani."

Greco je prav tako priporočil, naj se izdela načrt integritete za državno upravo, ki bo krovni dokument za načrte, ki že obstajajo na posameznih ministrstvih. Slovenski organi oblasti so na tej točki poudarili, da načrt za integritete za vlado ni izvedljiv, saj vlada ni državni organ, ki bi moral v skladu z določbami ZIntPK oblikovati poseben načrt integritete, kakor morajo to storiti posamezna ministrstva, ki že imajo načrte integritete.

Slovenija ni sprejela nobenih pomembnih ukrepov glede lobistov in lobiranja

V petem priporočilu je Greco zapisal, naj se zagotovi, da se vsi stiki oseb, ki so jim zaupane najvišje izvršilne funkcije z lobiji in drugimi tretjimi osebami, ki si prizadevajo za vplivanje na odločanje vlade, ustrezno prijavijo, vključno s stiki zakonitih zastopnikov ter izvoljenih predstavnikov podjetij in interesnih skupin. Skupina držav proti korupciji je ugotovila, da pristojni informacije o napredku v zvezi z registracijo lobistov niso bile poslane - ob obisku na terenu je bil registriran 1 lobist , čeprav je bilo tedaj v Sloveniji dejansko 100–300 dejavnih lobistov. Prav tako organi oblasti niso poročali o nobenih pomembnih ukrepih za povečanje ozaveščenosti o pravilih lobiranja med najvišjimi nosilci izvršilne veje oblasti. 

Greco je priporočil še, naj se v okviru državne uprave oblikujejo organizacijska strategija in prakse za izboljšanje obvladovanja nasprotja interesov, vključno z odzivnimi svetovalnimi mehanizmi ter mehanizmi spremljanja in skladnosti.

Domači organi oblasti pa glede priporočila, naj se v okviru državne uprave oblikujejo organizacijska strategija in prakse za izboljšanje obvladovanja nasprotja interesov, vključno z odzivnimi svetovalnimi mehanizmi ter mehanizmi spremljanja in skladnosti, niso poročali o posebnih ukrepih ali razvoju. 

"GRECO obžaluje, da za uresničevanje tega priporočila niso bili sprejeti nobeni ukrepi, medtem ko je po mnenju KPK nasprotje interesov velika težava na javnem področju."

Premoženjsko stanje ministrov in državnih sekretarjev?

Prav tako ni bilo izpolnjeno priporočilo, da se naj obravnava možnost razširitve obsega prijav premoženjskega stanja, da bodo vključene tudi informacije o zakonskih partnerjih ter vzdrževanih družinskih članih ministrov in državnih sekretarjev (pri tem se razume, da ni nujno, da take informacije postanejo javne). Ministrstvo za pravosodje je 13. maja 2019 ugotovilo, da takšna razširitev ni potrebna, ker je sedanji sistem prijav premoženjskega stanja zadosten. Na KPK pa so pojasnili, da se je dotična zadeva obravnavala na koncu sestanku med njimi in Ministrstvom za pravosodje maja 2019, toda o njej zaradi kratkega roka obvestila in odsotnosti ustreznih zainteresiranih strani ni bilo mogoče razpravljati. Greco ugotavlja, da zapisnik s sestanka 13. maja ne izkazuje, da je bila obravnava sploh opravljena. 

Organi glede priporočila pravočasne objave prijav premoženjskega stanja ministrov in državnih sekretarjev so storili le to, da načrtujejo nekatere zakonodajne spremembe za večjo preglednost prijav premoženjskega stanja, toda ne obravnavajo čas objav teh prijav. Prav tako KPK ne navaja nobenih ukrepov, ki bi zagotavljali vsebinsko preverjanje prijav premoženjskega stanja. 

Prav tako slovenski državni organi niso bili dosledni pri izpolnjevanju priporočila glede objav informacij o izidih postopkov v primerih kršitve, ki jih ureja Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije glede oseb, ki so jim zaupane najvišje izvršilne funkcije. 

Korupcija v Policiji

Greco ugotavlja, da organi niso posredovali nobenih informacij v zvezi z ukrepi, naj se okrepijo orodja za javno poročanje o integriteti in ukrepih za preprečevanje korupcije v policiji. "V zvezi z ocenjevalnim mehanizmom ni bilo napredka pri krepitvi orodij javnega poročanja o integriteti."

Greco je priporočil tudi, naj se okrepijo obstoječi mehanizmi za napredovanja in razrešitve v Policiji, da se zagotovi njihova pravičnost, zaslužnost ter preglednost, vključno z opustitvijo prakse, da nadzornik o tem odloča sam. "Posebno pozornost je treba nameniti zaposlovanju in vključevanju žensk na vseh ravneh policijske strukture." Pri slednjem je Greco ugotovil, da je bilo sprejetih nekaj ukrepov za spodbujanje poklica policistke. Med drugim so sicer organi oblasti naredili neko podlago za napredek na teh področjih, vendar pa so šele na začetku in oprijemljivi učinki še niso vidni, "vključno s pregledom napredovanj in razrešitev, o katerih odloča samo en nadzornik". 

Prav tako v Policiji ni bila uvedena nova organizacijska strategija za izboljšanje obvladovanja interesov. Greco je priporočil, naj se takšne strategije in prakse za izboljšanje obvladovanja nasprotja interesov v Policiji, vključno z odzivnimi svetovalnimi mehanizmi ter mehanizmi spremljanja in skladnosti.

Tudi v točki, da se naj se jasno opredelijo obveznosti poročanja o dopolnilni dejavnosti policistov, ki je dovolj robustna za reševanje posameznih tveganj in ugleda organizacije, naj se zagotavlja evidentiranje vseh pooblastil za dodatno dejavnost, ni bilo napredka. Zakonodajni osnutek je v zvezi s tem še na začetku priprave. 

Oprijemljivi rezultati niso bili doseženi niti pri uresničevanju priporočila, da se naj vzpostavi pomembni mehanizem za preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov po tem, ko policisti zapustijo policijsko organizacijo. Je pa Greco seznanjen z načrti organov, da se bodo v zvezi s tem ravnali po dobrih praksah drugih. Pri slednjem priporočilu, da se naj uporabi sistemsko načelo, po katerem morata biti pri policijskih postopkih navzoča dva policista, kadar je to mogoče ter krepitev zaščite žvižgačev in zagotovitev, da so vsi uslužbenci dobro obveščeni o poteh, ki so na voljo za prijavo kršitve na delovnem mestu. 

Slovenski organi oblasti so poročali, da so bili sprejeti nekateri ukrepi za zmanjšanje tveganja kršitev. Greco z žalostjo ugotavlja, da je bilo sicer zelo malega storjenega za učinkovito reševanje težav. "Večina sprejetih ukrepov je bila omejena na zmanjšanje nepravilnosti pri delu policije ob pobiranju glob za prometne prekrške, namesto da bi izboljšali dejansko poročanje o nepravilnostih v Policiji na splošno." Kaže tudi, da dejansko niso bili sprejeti nobeni ukrepi za okrepitev zaščite prijaviteljev nepravilnosti (žvižgačev), medtem ko se zdi, da se nekateri ukrepi uresničujejo v zakonodajnih osnutkih o načinih poročanja o nepravilnostih na delovnem mestu.

Glede na navedeno je Greco ugotovil, da je potreben znaten napredek. Pozvali so vodjo slovenske delegacije, da do 30. aprila 2022 predloži drugo poročilo o stanju, ki bo vsebovalo dodatne informacije o ukrepih, sprejetih za izpolnjevanje priporočil. 

Tudi TI opozarja na pomanjkljivosti pri boju proti korupciji

Iz Transparency International (TI) Slovenia so sporočili, da niso presenečeni nad ugotovitvami Greca. 

"Že dalj časa opozarjamo, da je napredek na področju boja proti korupciji neznaten. Ob obsežnejših reformah normativnega dela pogrešamo povečanje obsega preventivnih aktivnosti, ki bi vključevale krepitev nadzornih institucij in civilne družbe s tega področja. Nasprotno ugotavljamo, da je v tem delu trend negativen, saj z napadi na novinarje, nevladne organizacije in medijske hiše, sposobnost družbe za boj proti korupciji upada," je dejal dr. Samo Bardutzky, začasni predsednik TI Slovenia. 

Zapisali so še, da Greco zaznava zelo skromen interes najvišjih nosilcev izvršilne veje oblasti za tovrstne teme, poročilo opozarja tudi na sporno kadrovanje v policiji. "Pomanjkljivosti pri boju proti korupciji ne zaznavajo le tuji strokovnjaki. To zaznavajo tudi državljani, kar se kaže v visokem nezaupanju v javne institucije in njihove predstavnike," je še dodal Bardutzky. 

To kaže tudi raziskava Svetovni barometer korupcije, ki ko je TI objavil junija letos. V TI Slovenia pričakujejo, da bo poročilo spodbudilo odločevalce k večji zavzetosti za sistemske reforme in opazno povečanje aktivnosti na področju boja proti korupciji. 

KPK pričakuje aktivnejše izpolnjevanje priporočil Greca

V Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) ob ugotovitvah Greca, da Slovenija ni zadovoljivo izpolnila priporočil s področja preprečevanja korupcije, pričakujejo, da bodo pristojni aktivneje pristopili k izvedbi priporočil. So pa spomnili, da so bile od sprejema poročila že uveljavljene nekatere zakonske spremembe, ki so prinesle določen napredek.

V KPK so pojasnili, da jih je bilo med 15 priporočili devet povezanih z najvišjimi nosilci izvršilne veje oblasti ter šest z organi odkrivanja in pregona. Priporočila, ki zadevajo najvišje nosilce izvršilne oblasti, zahtevajo vzpostavitev temeljnih elementov za zagotavljanje visokih standardov etičnega vedenja najvišjih nosilcev izvršilne veje oblasti.

Kljub številnim dobrim praksam na tem področju, ki jih pri posameznih organih in organizacijah znotraj javnega sektorja, napredka pri izpolnitvi teh priporočil (skoraj) ni bilo, so spomnili v KPK. "Ta napredek je toliko bolj potreben v trenutnih razmerah, ko zaradi boja s pandemijo covida-19 zaznavamo vedno nova in nova korupcijska tveganja, povezana z izrednimi ukrepi, ki jih vlada sprejema, in ko je zaupanje javnosti v doseganje etičnih standardov najvišjih nosilcev centralne izvršilne veje oblasti nizko," so zapisali.

Po drugi strani pa so v KPK opozorili, da je Greco poročilo o izpolnjevanju priporočil sprejel že oktobra lani, zato je treba dodatno osvetliti aktualno stanje na področju preprečevanja korupcije v Sloveniji.