KPK marca zabeležil rekordno število lobističnih stikov

Letošnje poročilo Transparency international (TI) o lobiranju v Evropi Slovenijo uvršča na prvo mesto po kakovosti zakonske ureditve lobiranja med 19 evropskimi državami, vključenimi v raziskavo. Organizacija izpostavlja, da zakonodaja javne uslužbence zavezuje k poročanju o stikih z lobisti, a opozarja na pomanjkljivo izvajanje predpisov.

Raziskava TI je zajemala 19 držav in tri evropske institucije - Evropsko komisijo, Evropski parlament in Svet Evrope. Danes objavljeno poročilo jim daje povprečno oceno zakonske ureditve lobiranja 31 odstotkov. To oceno črpa iz treh parametrov: transparentnosti, ki predstavlja 26 odstotkov skupne ocene, integritete (33 odstotkov) in enakosti dostopa (prav tako 33 odstotkov).

Slovenija se je po izsledkih raziskave TI z rezultatom 55 odstotkov uvrstila na prvo mesto in je poleg Evropske komisije edina presegla 50-odstotni prag. Transparentnost lobiranja v Sloveniji je ocenjena 58-odstotno, prav tako integriteta, medtem ko enakopravnost dostopa v Sloveniji TI ocenjuje na 48 odstotkov.

V Sloveniji urejen nadzor

Kot ugotavlja TI, ima naša država urejen nadzor nad lobiranjem, saj zakon o integriteti in preprečevanju korupcije javne uslužbence zavezuje k poročanju o stikih z lobisti. Tako javnosti zagotavlja informacije o tem, kdo in za koga lobira ter s kom je v stiku.

Šepamo pri izvajanju predpisov

Hkrati pa poročilo opozarja, da sistem pokriva poklicne, registrirane lobiste, medtem ko zanemarja širok spekter drugih, ki želijo vplivati na politiko države. Tudi sicer je izvajanje predpisanega obveznega poročanja o lobističnih stikih v Sloveniji po oceni TI pomanjkljivo, zlasti na ravni lokalnih skupnosti. Mnogi javni uslužbenci namreč stikov ne prijavljajo, pristojni organ pa jih za to le redkokdaj kaznuje.

Zaradi poudarka na osveščanju zavezancev za poročanje o lobističnih stikih se sicer stanje iz leta v leto izboljšuje. Vendar pa prizadevanja komisije ne dosegajo želenih rezultatov - med drugim zaradi pomanjkanja volje politike, ki problematike lobiranja ne uvršča med prioritete, pa tudi zaradi kadrovskih omejitev na KPK. Poročilo ob tem izpostavlja, da na KPK ni zaposlenega, ki bi se posebej ukvarjal s problematiko lobiranja.

Poročilo TI evropskim državam podaja številna priporočila za izboljšanje zakonske ureditve lobiranja, več med njimi pa se jih nanaša tudi na Slovenijo. V splošnem jim priporoča, naj javnosti zagotovijo dovolj informacij o stikih med lobisti in javnimi uslužbenci, da bo iz njih razvidno, kako so vplivale na sprejete odločitve.

Z različnimi ukrepi naj pripomorejo k etičnemu ravnanju tako lobistov kot lobirancev. S čim širšo in raznoliko participacijo pri sprejemanju političnih odločitev pa naj zagotovijo, da te ne bodo temeljile na interesih ozkih skupin ali posameznikov, še navaja letošnje poročilo TI.

KPK marca zabeležil rekordno število lobističnih stikov

Poročilo o lobiranju v Evropi po mnenju Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) potrjuje, da določbe lobiranja v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije sodijo v vrh najbolj urejenih predpisov. Napredek na področju nadzora nad lobiranjem dokazuje tudi rekordno število zabeleženih lobističnih stikov marca letos, so sporočili iz KPK.

K temu je po njihovem mnenju pripomogel tudi nov način objavljanja podatkov o lobističnih stikih, ki je od novembra lani dostopen na spletni strani komisije.

KPK kljub napredku na področju nadzora nad lobiranjem ocenjuje, da je še veliko nejavnih vplivov v zadevah javnega pomena, o katerih ni seznanjena, zlasti s strani lokalnih skupnosti. "Komisija si bo še naprej prizadevala, da bo z ozaveščanjem javnega sektorja dosegla temeljni namen zakonske regulacije lobiranja v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, to pa je krepitev transparentnosti," so zapisali v odzivu na poročilo. Ob tem so kot primer navedli, da so predstavniki komisije jeseni o institutu lobiranja in dolžnostih poslancev predavali poslanskim skupinam novega sklica DZ.

Naloga in cilj komisije je zagotoviti učinkovit nadzor nad lobiranjem in preprečiti netransparentno delovanje v javnih zadevah. Komisija se odločno zavzema, da morajo biti vplivi interesnih organizacij na politične odločitve pregledni, javni in odkriti, s čimer se lobirance zavaruje pred morebitnimi sumljivimi pritiski, vsiljevanji, nadlegovanji in tudi morebitnimi poskusi podkupovanja, so pojasnili. Interesnim organizacijam pa naj se omogoči objektivno in zakonito posredovanje njihovih interesov političnim odločevalcem.

Lobisti najbolj oblegajo finančni sektor, gospodarstvo, okolje, energetiko in zdravstvo

Generalni sekretar Transaparency International (TI) Slovenia Vid Doria je ob predstavitvi poročila sicer povedal, da so v Sloveniji lobiranju najbolj izpostavljeni finančni sektor in gospodarstvo, področje okolja in prostora, energetike in zdravstva. Zato je TI Slovenia pozval KPK, da več pozornosti nameni tem sektorjem in vzpostavi način učinkovitega nadzora.

Statistika poročanj o lobističnih stikih predstavlja zgolj minimalni delež dejanskega lobiranja, je navedel Doria in dodal, da v registru lobistov ni nobenega tujega profesionalnega lobista, ki bi lobiral za nakup slovenskih podjetij. "To ne predstavlja realne situacije, ki lahko vodi do nedovoljenega vpliva na odločevalce," je opozoril in izpostavil še odvetniške pisarne, ki so velikokrat posredniki med podjetji in odločevalci in posredujejo v postopkih privatizacije.