Slovenija ima pomanjkljivo demokracijo

Sloveniji so strokovnjaki Economist Intelligence Unit prisodili oceno 7,76 in tako se naša država uvršča med države s pomanjkljivo demokracijo. Za oceno "polne demokratičnosti" je bilo treba zbrati nad osem točk. Slovenija se je na lestvico uvrstila tik za Francijo in pred Italijo.

Najboljšo oceno si je prislužila pri volilnih procesih in pluralizmu, in sicer 9,58. Z 8,82 so ocenjene civilne svoboščine, s 7,50 pa delovanje vlade. Najslabše, s 6,25, je ocenjena politična kultura v Sloveniji. S 6,67 pa je bila ocenjena politična participacija v državi.

Vrh lestvice zaseda Norveška z oceno 9,80. Sledijo ji Islandija, Danska in Švedska, ki imajo vse splošne ocene demokratičnosti višje od 9,50. Ocene so sicer določene na lestvici od 0 do 10, pri čemer je 10 najvišja možna ocena. Na 14. mestu je Nemčija, ki si je prislužila skupno oceno 8,34, Velika Britanija in ZDA pa zasedata 18. in 19. mesto z ocenama 8,16 oz. 8,11. Med t. i. novimi članicami EU, ki so se povezavi pridružile hkrati s Slovenijo, sta višje od Slovenije Malta na 15. mestu in Češka, ki se je uvrstila na 16.

Sicer Economist Intelligence Unit države deli v štiri skupine glede na njihovo demokratičnost: popolne demokracije, pomanjkljive demokracije, hibridne režime in avtoritarne režime.

V najboljšo skupino se je uvrstilo 25 držav, ki predstavljajo 11,3 odstotka svetovnega prebivalstva. V skupini pomanjkljivih demokracij je 53 držav oz. 37,1 odstotka prebivalstva, hibridni režim pa označuje stopnjo demokratičnosti v 37 državah, kjer živi 14 odstotkov svetovnega prebivalstva.

Največji del svetovnega prebivalstva, 37,6 odstotka, pa živi pod avtoritarnim režimom. V to skupino se je uvrstilo 52 držav. Najslabšo oceno, 1,08, si je prislužila Severna Koreja. Le malo nad njo pa so Čad, Turkmenistan, Uzbekistan in Mjanmar. V to skupino spadata tudi Rusija in Kitajska, ki sta uvrščeni na 117. oziroma 141. mesto.

Strokovnjaki Economist Intelligence Unit so letošnje poročilo, četrto zapored, poimenovali "Demokracija pod stresom". Politično gledano je bilo leto izjemno turbulentno, zaznamovala sta ga dolžniška kriza in šibko politično vodstvo v razvitem svetu. K temu so svoje dodale še dramatične spremembe na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki ter socialni nemiri v velikem predelu sveta, ugotavljajo strokovnjaki.

Raziskovalci svarijo pred razgradnjo demokracije v Evropi. Sedem zahodnoevropskih držav si je letos prislužilo nižjo oceno demokratičnosti, nobena pa je ni izboljšala. "Kratkoročni politični obeti za Evropo so vznemirjajoči," pravijo. "Evropski projekt je pred resno grožnjo in spori znotraj EU so vse ostrejši. Strogo varčevanje, nova recesija v letu 2012, visoka brezposelnost in slabi obeti bodoče rasti bodo predstavljali test za odpornost evropskih političnih institucij," še navajajo.