Lažje odpuščanje za lažje zaposlovanje?

Izhodna strategija, velikopotezen paket reform, ki ga pripravlja vlada, med drugim predvideva tudi bolj fleksibilno delovno zakonodajo. Slovenija ima namreč po besedah premierja Boruta Pahorja srednjeveški trg delovne sile, kjer delodajalci zaradi težkega odpuščanja ne zaposlujejo, čeprav bi to lahko. Zato vlada ne gre v spremembe delovne zakonodaje zaradi lažjega odpuščanja, ampak zaradi lažjega zaposlovanja, je pojasnil. Sindikati v to ne verjamejo, napoved razumejo kot lažje odpuščanje in nižje odpravnine.

Sicer pa je Pahor napovedal, da bo vlada na vseh rednih sejah v tem mandatu obravnavala izhodno strategijo, ministru za finance Francu Križaniču pa je danes naložila, da do petka do 12. ure pripravi osnutek programa stabilnosti, ki ga bo Slovenija poslala v Bruselj. Do prihodnje seje vlade, ki bo predvidoma v četrtek, bodo program tudi uskladili. Če se bodo odprla politična vprašanja, pa bo Pahor sklical tudi vrh koalicije.

Pri usklajevanju tega ''dokumenta, ki ne predvideva povečanja bremen, ampak predvsem krčenje javne porabe, pričakujem prepire, vendar ustvarjalne prepire. Če bi ta dokument obravnavali ravnodušno in brez prepira, bi me zaskrbelo." Kot je ocenil, bosta program stabilnosti in izhodna strategija imela velikopotezne posledice za gospodarstvo. Tudi zato bo kmalu sklical strateški gospodarski svet, na katerem bi obravnavali program stabilnosti in izhodno strategijo.

Iz osnutka izhodne strategije:

Izhodna strategija za leta od 2010 do 2013 naj bi v čim krajšem času spodbudila gospodarsko aktivnost in postopoma odpravila makroekonomska neravnovesja, piše v njenem osnutku. Omogočila naj bi povečanje gospodarske rasti, pri tem pa upoštevala socialne in okoljske vidike. 

►Vlada bo morala varčevati

V poglavju, ki zadeva konsolidacijo javnih financ, je med drugim zapisano, da bi morala vlada za dodatnih 600 milijonov evrov znižati proračunsko porabo, če bi želela upoštevati zgornjo mejo javnofinančnih odhodkov, ki jo je sama določila. Predvidena je tudi priprava programa državnih razvojnih prioritet in investicij, ki bo osnova za konkretne ukrepe.

►Postopen dvig minimalne plače

Minimalno plačo naj bi do višine minimalnih življenjskih stroškov dvignili v treh korakih, prvi naj bi bil na vrsti že ta mesec. Breme prvega dviga naj bi v celoti prevzela država, breme drugih dveh – v letih 2011 in 2012 – pa delodajalci. V paketu z minimalno plačo je predvidena še posodobitev ureditve delovnih razmerij, kar zadeva tudi študentsko delo.

►Ukinitev nekaterih prispevkov

V poglavju krepitve elementov varne prožnosti je med drugim govora o spremembi zakona o socialnih prispevkih, s katero bi omejili zgornjo višino zavarovalne osnove zanje in hkrati ukinili sedanja prispevka za zaposlovanje in socialno varstvo, ki bi se financirala iz davčnih virov.

Poleg tega je omenjena postavitev zgornje meje, t. i. kapice zavarovalne osnove za pokojninsko in zdravstveno varstvo v višini najvišje letne pokojninske osnove (40.865,5 evra), ki bi po oceni ministrstva za finance pomenila letni izpad prispevkov za okrog 235 milijonov evrov. Pri tem bi z naslova dohodnine zaradi višjih vplačil akontacije teh zavezancev lahko nadomestili okrog 40 milijonov evrov. Preostanek izpada prihodkov bi delno nadomestili s širitvijo osnov (avtorske in podjemne pogodbe, popoldanska obrt, študentsko delo ...) in z zvišanjem sedanje minimalne osnove za obračun pri samostojnih podjetnikih in družbah z omejeno odgovornostjo.

►V pokoj bomo šli starejši

Predlog reforme pokojninskega sistema je razdeljen na dva sklopa, in sicer na modernizacijo veljavnega sistema, ki začne veljati 1. januarja 2011, in na vzpostavitev novega pokojninskega sistema, ki začne veljati 1. januarja 2015.

Med glavnimi spremembami v obveznem pokojninskem zavarovanju so povišanje polne in minimalne starosti in izenačitev pogojev za pridobitev pravic moških in žensk, vzpostavitev večje fleksibilnosti in odprtosti instituta delne upokojitve ter vzpostavitev spodbudnejše politike bonusov in restriktivnejše politike malusov ter črtanje časovnih bonusov.

►Reforme tudi na področju zdravstva

Reforme na področju zdravstva naj bi omejile nadaljnje neracionalno in neobvladljivo naraščanje izdatkov v zdravstvu.

►Ukinitev Kada in Soda, preoblikovanje Darsa ...

V poglavju o institucionalnih prilagoditvah osnutek strategije med drugim omenja ustanovitev agencije za upravljanje kapitalskih naložb države, preoblikovanje Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe, ustanovitev javnega sklada za ravnanje z nepremičnim premoženjem države, preoblikovanje Družbe za avtoceste v RS, prilagoditve nadzora finančnih storitev, prilagoditve nadzora mrežnih storitev (telekomunikacije, energetika, promet), preoblikovanje urada za varstvo konkurence in ustanovitev agencije za javno naročanje.

►V igri tudi podnebni ukrepi

Poleg tega osnutek predvideva še prilagoditev sistema umeščanja prometne in energetske infrastrukture v prostor, razvoj železniškega sistema, spodbude za razvojne naložbe v energetsko učinkovitost, spodbujanje obnovljivih virov energije, sprejem zakona o podnebnih spremembah ter nacionalne strategije za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe ter dvig konkurenčnosti kmetijstva in živilsko predelovalne industrije.