Slovenija ima težave s črpanjem evropskih sredstev

Slovenski član Evropskega računskega sodišča Milan M. Cvikl pravi, da je črpanje evropskih sredstev v Sloveniji premalo učinkovito. Pri tem dodaja, da se pri transakcijah vrstijo številne napake, o konkretnih primerih pa ne more govoriti.

Jutri bo o poročilu sodišča za leto 2011 seznanil tudi ministrstvo za finance in državni svet. Na področju kmetijstva so glavne težave zagotavljanje t. i. navzkrižnih skladnosti, okoljskih direktiv ter neustreznega prijavljanja površin, za katere se zahteva povračila, na področju razvoja podeželja in strukturne politike pa je največ težav zardi nespoštovanja pravil javnega naročanja.

Pri raziskavah, pri katerih država sama ne izvaja nadzora neposredno, ugotavljajo primere previsokih zahtevkov za sredstva, ki jih ni mogoče dokazati z dejansko porabljenimi urami posameznih raziskovalcev na ustrezni ravni.

"Za raven evropskega proračuna ugotavljamo, da se od 129,4 milijarde evrov odhodkov v letu 2011 okoli pet milijard oziroma 3,9 odstotka sploh ne bi smelo izplačati. Kolikšen je ta odstotek za Slovenijo, ne moremo reči, vendar pa že omenjeni pridržki, tudi s strani Evropske komisije, kažejo na to, da se v tej finančni perspektivi krepijo težave pri črpanju evropskega denarja tudi v Sloveniji," je dejal Cvikl.

Na vprašanje, ali se tudi v EU pojavlja praksa diskreditacij računskega sodišča v primeru izdaje negativnih mnenj, kot se to pogosto dogaja v Sloveniji, je Cvikl odgovoril, da gre za 35 let staro neodvisno institucijo, ki ima s svojim glavnim revidirancem – Evropsko komisijo – korekten odnos. Po njegovem mnenju mora revidiranec prevzeti odgovornost za svoja dejanja in za to odgovarjati nadzornemu organu, ta pa poročilo računskega sodišča uporabi kot podlago za razpravo.

Pri tem po njegovem mnenju ne sme priti do politične diskreditacije sodišča, pač pa je razprava o ugotovitvah računskega sodišča podlaga za to, kako izboljšati upravljanje evropskih proračunskih sredstev. Stopnjo razvoja demokracije je mogoče meriti tudi s tem, ali se neodvisno revizijsko inštitucijo spoštuje, ker izvaja svoje delo, in se njena priporočila pozorno prouči, ne pa da se jo blati, ker posamezniku ali neki instituciji ni všeč njihova ugotovitev, je dejal Cvikl, čigar dosedanje triletne izkušnje so pozitivne.

Cvikl se je v razpravi s študenti mariborske ekonomsko-poslovne fakultete na njihovo poizvedovanje dotaknil tudi takšnih ravnanj, kot je nedavna odločitev vlade, da deset milijonov evropskih sredstev, ki jih je že potrdila za gradnjo nove umetnostne galerije, preseli za gradnjo vojaškega muzeja v Pivki. Po njegovem mnenju se je treba vprašati, ali gre pri obeh projektih dejansko za identično dejavnost, ob tem pa predpostavlja, da zgodba ni končana in da bodo nadzorni organi na državni ravni in ravni Evropske komisije to odločitev vlade podrobno pregledali.