Slovenija in Avstrija pomemben korak naprej pri napovedovanju poplav in snežnih plazov

Če smo morali podatke o nevarnosti snežnih plazov, debelini snežne odeje ter poplavah v Sloveniji in na avstrijskem Štajerskem in Koroškem prej iskati na več spletnih mestih, jih bomo zdaj našli na enem. Slovenija in Avstrija sta namreč v okviru triletnega projekta zasnovali portal Crossrisk, na katerem so zbrani uporabni podatki in enotna opozorila o snežnem in dežnem dogajanju na omenjenem področju v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku.

Za ljubitelje gora bodo koristne predvsem čezmejne dnevne informacije o zimskih razmerah. "Na Crossrisku so denimo zapisane dnevne ocene nevarnosti snežnih plazov, ki se jim reče dnevne obtežbe. V zavihku Podnebje pa so navedene tudi obdobne snežne obtežbe, kar vam koristi, če na primer zidate hišo in potrebujete podatek, kakšna je obremenitev oziroma koliko je bila težka snežna odeja v preteklih 50, 100 letih. Upravljavci smučišč imajo na voljo podatke, ali bodo v naslednjih dneh vremenske razmere primerne za zasneževanje," nam je nekaj prednosti projekta na novinarski konferenci na slovenski strani mejnega prehoda Ljubelj predstavil Miha Pavšek iz Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU).

Ena od novosti je tudi spletna aplikacija za načrtovanje aktivnosti na prostem, predvsem za hojo v hribe pozimi in turno smučanje. Dobra priprava na turo je ključ do varnejšega gibanja v zasneženih gorah, saj lahko bolje predvidimo nevarnosti, ki nas čakajo na poti. "Na snežnem zemljevidu imate prikazane vse informacije, tako stalne – strmina terena, poraščenost – kot tiste, ki se dnevno spreminjajo – meteorološke napovedi in ocene nevarnosti snežnih plazov. V aplikaciji pa si lahko tudi sami izrišete pot," je povedal Pavšek.

Manca Volk Bahun iz ZRC SAZU, ki je med drugim strokovnjakinja za snežne plazove, je prepričana, da je Crossrisk korak naprej pri preventivi. "Bolj ko opozarjamo in bolj ko se ljudje zavedajo nevarnosti, lažje preprečimo nesrečo. Ob tem jih spodbujamo, naj obiskujejo tečaje, se izobražujejo, preverijo opremo in se jo naučijo uporabljati. Glede na to, da se je v zadnjih letih število obiskovalcev v gorah pozimi precej povečalo, je to ena izmed stvari, ki jih moramo malo 'poriniti naprej', da bodo ljudje naredili več pri preventivi in pripravi na turo," je izpostavila sogovornica.

Na Zelenico na ogled novih pridobitev

Strokovnjaki so v okviru projekta nadgradili tudi nekaj meteoroloških postaj v hribih, med drugim na Zelenici, kamor smo se odpravili tudi mi. Tam so sicer tri postaje, ena je v lasti Agencije RS za okolje (Arso), drugi dve sta od lavinske službe avstrijske Koroške. "Dopolnili smo predvsem avstrijski. Nekatere elemente smo dodali na novo, na primer merilec za veter. Dodali smo analizator snežne odeje. Gre za novo vrsto naprave, ki je edina tovrstna v Sloveniji. Analizira delež ledu in vode ter gostoto snega v snežni odeji. S pomočjo naprave torej vidimo, ali se je snežna odeja po deževju ali sneženju obtežila, ali je v njej veliko vode ali ledu. Če se obteži, je večja možnost, da se sprožijo snežni plazovi," nam je razložila Manca Volk Bahun.

Novi elementi na postajah bodo torej zagotovili več vremenskih podatkov. "Če vemo, kako je, kakšne so vremenske razmere na določenem območju, kakšni so pogoji – ali tam na primer piha veter – je lažje izdelati napovedi. Lahko na primer napovemo, da so se delale klože in opasti ter na katerih območjih so nastajale. Če se dvigajo temperature, lahko napovemo, da je več možnost, da se bodo pojavljali snežni plazovi. Več kot imamo podatkov, lažje sklepamo in natančneje lahko napovemo in opozorimo ljudi, kaj se bo dogajalo. V Sloveniji je bilo vremenskih postaj precej malo, v zadnjih letih se je to na srečo izboljšalo," je poudarila Volk Bahunova.

Portal ni namenjen zgolj splošni javnosti – uporaben je tudi za načrtovalce prostora, lokalne in državne oblasti

Novi pristop k napovedovanju nevarnosti snežnih plazov na posameznih pobočjih je lahko pristojnim oblastem v pomoč pri sprejemanju odločitev o morebitnih evakuacijah ali zaprtju smučišč. 

Eden izmed zavihkov portala Crossrisk so tudi podnebne karte, na katerih so prikazani meteorološki parametri, ki omogočajo napovedovanje in odločitve, kako naprej. "Tukaj so zbrani trendi o višini in trajanju snežne odeje, kar lahko pride prav pri odločitvah, ali je na določenem koncu smiselno zasnovati smučišče, ali je primerno umetno zasneževanje. Pod tem zavihkom so na voljo tudi druge informacije o podnebnih spremembah, ki pomagajo tistim, ki načrtujejo in odločajo, kaj se bo dogajalo s prostorom in kakšni bodo posegi vanj," je pojasnil Pavšek.

Izboljšanje napovedovanja poplav

Podatki na portalu prikazujejo tudi trende vpliva podnebnih sprememb na padavine. Za izboljšanje napovedovanja poplav na slovensko-avstrijskih čezmejnih območjih pa je ekipa Crossrisk trenutne hidrološke modele dopolnila z novimi merilnimi postajami, novimi podatki o obrečnem površju in strugah rek ter s še izčrpnejšimi napovedanimi podatki iz vremenskih modelov. Na temelju teh podatkov so denimo za deset scenarijev opredelili, katera območja bi bila lahko poplavljena pri določenih vodostajih.

Eden od zavihkov je tako namenjen pretoku Mure, saj je mejna reka med sodelujočima državama. Taljenje snega je povezano z rekami, zato so jih vključili v sicer bolj snežno naravnan projekt. Hidrologinja na Arsu Maja Koprivšek nam je razložila, da so razvili dva različna snežna modela. Enega so uporabljali na avstrijskem Koroškem, drugega v Sloveniji. "Modela preračunavata, koliko dežja bo padlo in koliko snega se bo pri tem stalilo. To pa je vhodni podatek za naše hidrološke modele. Prej smo dobili vhodni podatek z meteoroloških postaj. To so bile padavine in nismo vedeli, koliko od tega je snega – ali je dež ali je sneg – niti nismo vedeli, koliko snega se je stalilo. To je potem preračunaval naš hidrološki model glede na temperaturo. Zdaj pa dobimo vhodni podatek, ki že pove, koliko je dežja in koliko snega se je stopilo."

In zakaj so vsi ti natančni podatki pomembni, nas je zanimalo. Koprivškova je povedala, da lahko zaradi inovacije v času taljenja snega bolje napovedujejo pretok Mure in njenih pritokov. "Napovedovanje pretokov je najpomembnejše zaradi poplavne varnosti. Ti naši modeli sicer niso javni, ampak jih pregledajo hidrologi prognostiki, ki nato obvestijo javnost, ali bo poplava ali ne. Dostop do modelov pa imajo tudi centri za zaščito in reševanje, ki javnost opozarjajo na kritične dogodke in nanje ustrezno reagirajo," je strnila.