Slovenija

Slovenija in Avstrija pomemben korak naprej pri napovedovanju poplav in snežnih plazov

Zelenica, 07. 08. 2021 14.10 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
Maja Korošec
Komentarji
30

Podnebne spremembe prinašajo več vremenskih ekstremov, neurij in poplav. Velike količine dežja in snega so v Sloveniji in južni Avstriji pogost pojav, ki ogroža ljudi in povzroča škodo. Doslej ni bilo na voljo enotnih napovedi in opozoril za omenjeno čezmejno območje. Da bi se to spremenilo, se je povezalo sedem organizacij iz Slovenije in Avstrije ter razvilo nove sisteme, s katerimi učinkoviteje in natančneje napovedujejo poplave, sneženje, nevarnost snežnih plazov in taljenje snega. Vse te informacije in opozorila so zdaj ljudem dostopna na enem spletnem portalu.

Meteorološka postaja lavinske službe avstrijske Koroške na Zelenici.
Meteorološka postaja lavinske službe avstrijske Koroške na Zelenici. FOTO: Luka Kotnik
Projekt Crossrisk je vodil avstrijski Zvezni urad za meteorologijo in geodinamiko (ZAMG). Partnerji so bili avstrijski zvezni deželi Štajerska in Koroška, Visoka strokovna šola Joanneum, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (Geografski inštitut Antona Melika), Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in Agencija RS za okolje.

Če smo morali podatke o nevarnosti snežnih plazov, debelini snežne odeje ter poplavah v Sloveniji in na avstrijskem Štajerskem in Koroškem prej iskati na več spletnih mestih, jih bomo zdaj našli na enem. Slovenija in Avstrija sta namreč v okviru triletnega projekta zasnovali portal Crossrisk, na katerem so zbrani uporabni podatki in enotna opozorila o snežnem in dežnem dogajanju na omenjenem področju v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku.

Za ljubitelje gora bodo koristne predvsem čezmejne dnevne informacije o zimskih razmerah. "Na Crossrisku so denimo zapisane dnevne ocene nevarnosti snežnih plazov, ki se jim reče dnevne obtežbe. V zavihku Podnebje pa so navedene tudi obdobne snežne obtežbe, kar vam koristi, če na primer zidate hišo in potrebujete podatek, kakšna je obremenitev oziroma koliko je bila težka snežna odeja v preteklih 50, 100 letih. Upravljavci smučišč imajo na voljo podatke, ali bodo v naslednjih dneh vremenske razmere primerne za zasneževanje," nam je nekaj prednosti projekta na novinarski konferenci na slovenski strani mejnega prehoda Ljubelj predstavil Miha Pavšek iz Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU).

Crossrisk je korak naprej pri preventivi pred snežnimi plazovi. Bolj ko se ljudje zavedajo nevarnosti, lažje preprečijo nesrečo.
Crossrisk je korak naprej pri preventivi pred snežnimi plazovi. Bolj ko se ljudje zavedajo nevarnosti, lažje preprečijo nesrečo. FOTO: arhiv Mance Volk Bahun

Ena od novosti je tudi spletna aplikacija za načrtovanje aktivnosti na prostem, predvsem za hojo v hribe pozimi in turno smučanje. Dobra priprava na turo je ključ do varnejšega gibanja v zasneženih gorah, saj lahko bolje predvidimo nevarnosti, ki nas čakajo na poti. "Na snežnem zemljevidu imate prikazane vse informacije, tako stalne – strmina terena, poraščenost – kot tiste, ki se dnevno spreminjajo – meteorološke napovedi in ocene nevarnosti snežnih plazov. V aplikaciji pa si lahko tudi sami izrišete pot," je povedal Pavšek.

S pomočjo prereza snežne odeje, ki ga moramo seveda znati narediti, lahko sklepamo, kako stabilna je odeja in kakšna je nevarnost proženja plazov.
S pomočjo prereza snežne odeje, ki ga moramo seveda znati narediti, lahko sklepamo, kako stabilna je odeja in kakšna je nevarnost proženja plazov. FOTO: arhiv Mance Volk Bahun

Manca Volk Bahun iz ZRC SAZU, ki je med drugim strokovnjakinja za snežne plazove, je prepričana, da je Crossrisk korak naprej pri preventivi. "Bolj ko opozarjamo in bolj ko se ljudje zavedajo nevarnosti, lažje preprečimo nesrečo. Ob tem jih spodbujamo, naj obiskujejo tečaje, se izobražujejo, preverijo opremo in se jo naučijo uporabljati. Glede na to, da se je v zadnjih letih število obiskovalcev v gorah pozimi precej povečalo, je to ena izmed stvari, ki jih moramo malo 'poriniti naprej', da bodo ljudje naredili več pri preventivi in pripravi na turo," je izpostavila sogovornica.

Na Zelenico na ogled novih pridobitev

Strokovnjaki so v okviru projekta nadgradili tudi nekaj meteoroloških postaj v hribih, med drugim na Zelenici, kamor smo se odpravili tudi mi. Tam so sicer tri postaje, ena je v lasti Agencije RS za okolje (Arso), drugi dve sta od lavinske službe avstrijske Koroške. "Dopolnili smo predvsem avstrijski. Nekatere elemente smo dodali na novo, na primer merilec za veter. Dodali smo analizator snežne odeje. Gre za novo vrsto naprave, ki je edina tovrstna v Sloveniji. Analizira delež ledu in vode ter gostoto snega v snežni odeji. S pomočjo naprave torej vidimo, ali se je snežna odeja po deževju ali sneženju obtežila, ali je v njej veliko vode ali ledu. Če se obteži, je večja možnost, da se sprožijo snežni plazovi," nam je razložila Manca Volk Bahun.

Predstavniki Arsa so nam predstavili tudi svojo meteorološko postajo na Zelenici, ki je dvignjena, da je pozimi docela ne zasuje sneg.
Predstavniki Arsa so nam predstavili tudi svojo meteorološko postajo na Zelenici, ki je dvignjena, da je pozimi docela ne zasuje sneg. FOTO: Luka Kotnik
Projekt Crossrisk, ki je potekal od junija 2018 do avgusta 2021, je bil financiran iz programa EU Interreg Slovenija-Avstrija. Sodelovanje operativnih služb pri opozorilih iz Slovenije in Avstrije je zagotovilo, da so rezultati in produkti dolgoročno prosto dostopni in bodo na voljo tudi po koncu projekta. Ekipa Crossrisk

Novi elementi na postajah bodo torej zagotovili več vremenskih podatkov. "Če vemo, kako je, kakšne so vremenske razmere na določenem območju, kakšni so pogoji – ali tam na primer piha veter – je lažje izdelati napovedi. Lahko na primer napovemo, da so se delale klože in opasti ter na katerih območjih so nastajale. Če se dvigajo temperature, lahko napovemo, da je več možnost, da se bodo pojavljali snežni plazovi. Več kot imamo podatkov, lažje sklepamo in natančneje lahko napovemo in opozorimo ljudi, kaj se bo dogajalo. V Sloveniji je bilo vremenskih postaj precej malo, v zadnjih letih se je to na srečo izboljšalo," je poudarila Volk Bahunova.

Manca Volk Bahun, strokovnjakinja za plazove, je pojasnila, kako pomembni so podatki z meteorološke postaje na Zelenici pri napovedovanju vremenskih razmer in možnosti proženja plazov.
Manca Volk Bahun, strokovnjakinja za plazove, je pojasnila, kako pomembni so podatki z meteorološke postaje na Zelenici pri napovedovanju vremenskih razmer in možnosti proženja plazov. FOTO: Luka Kotnik

Portal ni namenjen zgolj splošni javnosti – uporaben je tudi za načrtovalce prostora, lokalne in državne oblasti

Novi pristop k napovedovanju nevarnosti snežnih plazov na posameznih pobočjih je lahko pristojnim oblastem v pomoč pri sprejemanju odločitev o morebitnih evakuacijah ali zaprtju smučišč. 

Eden izmed zavihkov portala Crossrisk so tudi podnebne karte, na katerih so prikazani meteorološki parametri, ki omogočajo napovedovanje in odločitve, kako naprej. "Tukaj so zbrani trendi o višini in trajanju snežne odeje, kar lahko pride prav pri odločitvah, ali je na določenem koncu smiselno zasnovati smučišče, ali je primerno umetno zasneževanje. Pod tem zavihkom so na voljo tudi druge informacije o podnebnih spremembah, ki pomagajo tistim, ki načrtujejo in odločajo, kaj se bo dogajalo s prostorom in kakšni bodo posegi vanj," je pojasnil Pavšek.

Obe merilni postaji, avstrijska in Arsova, sta za kočo na Zelenici.
Obe merilni postaji, avstrijska in Arsova, sta za kočo na Zelenici. FOTO: Luka Kotnik

Izboljšanje napovedovanja poplav

Podatki na portalu prikazujejo tudi trende vpliva podnebnih sprememb na padavine. Za izboljšanje napovedovanja poplav na slovensko-avstrijskih čezmejnih območjih pa je ekipa Crossrisk trenutne hidrološke modele dopolnila z novimi merilnimi postajami, novimi podatki o obrečnem površju in strugah rek ter s še izčrpnejšimi napovedanimi podatki iz vremenskih modelov. Na temelju teh podatkov so denimo za deset scenarijev opredelili, katera območja bi bila lahko poplavljena pri določenih vodostajih.

Maja Koprivšek, hidrologinja na Arsu, je razložila, da je napovedovanje pretoka rek pomembno zaradi poplavne varnosti.
Maja Koprivšek, hidrologinja na Arsu, je razložila, da je napovedovanje pretoka rek pomembno zaradi poplavne varnosti. FOTO: Luka Kotnik

Eden od zavihkov je tako namenjen pretoku Mure, saj je mejna reka med sodelujočima državama. Taljenje snega je povezano z rekami, zato so jih vključili v sicer bolj snežno naravnan projekt. Hidrologinja na Arsu Maja Koprivšek nam je razložila, da so razvili dva različna snežna modela. Enega so uporabljali na avstrijskem Koroškem, drugega v Sloveniji. "Modela preračunavata, koliko dežja bo padlo in koliko snega se bo pri tem stalilo. To pa je vhodni podatek za naše hidrološke modele. Prej smo dobili vhodni podatek z meteoroloških postaj. To so bile padavine in nismo vedeli, koliko od tega je snega – ali je dež ali je sneg – niti nismo vedeli, koliko snega se je stalilo. To je potem preračunaval naš hidrološki model glede na temperaturo. Zdaj pa dobimo vhodni podatek, ki že pove, koliko je dežja in koliko snega se je stopilo."

Meteorološka postaja na Zelenici pozimi.
Meteorološka postaja na Zelenici pozimi. FOTO: arhiv Mance Volk Bahun

In zakaj so vsi ti natančni podatki pomembni, nas je zanimalo. Koprivškova je povedala, da lahko zaradi inovacije v času taljenja snega bolje napovedujejo pretok Mure in njenih pritokov. "Napovedovanje pretokov je najpomembnejše zaradi poplavne varnosti. Ti naši modeli sicer niso javni, ampak jih pregledajo hidrologi prognostiki, ki nato obvestijo javnost, ali bo poplava ali ne. Dostop do modelov pa imajo tudi centri za zaščito in reševanje, ki javnost opozarjajo na kritične dogodke in nanje ustrezno reagirajo," je strnila.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (30)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

KladivoSi
08. 08. 2021 09.38
+1
Lepo, za pohvalit. Projektov , ki se jih lotimo z Avstrijo so trajni. Računi so pa transparentni.
a.kralj1994
08. 08. 2021 09.16
še nedolgo nazaj so desnosučneži zatrjevali, da podnebnih sprememb ni in da si mi vsi to le izmišljujemo in domišljamo...kako je zdej s tem pri desnosučnežih?
simple_mind
07. 08. 2021 21.48
+1
Kaj pa napovedovanje valo, epidemij, a ?
Tone 12345
07. 08. 2021 21.16
+0
Dobro sodelovanje ko avstrijci ob katastrofalnem deževju enostavno odprejo zapornice in spustijo vso vodo v slovenijo kjer nastanejo katastrofalne poplave
Tone 12345
07. 08. 2021 21.16
wolfterier
08. 08. 2021 09.00
+2
Ko je vode do vrha zapornice jo moraš odpret.Če jo odpre voda,je še hujša katastrofa !!!
RamzesII
08. 08. 2021 09.55
Lahko prej, ni treba čakat do vrha, bo manj vode teklo naenkrat.
RamzesII
07. 08. 2021 19.41
Lepo, pa tudi jamčijo natančnost in hitrost, ne pa kot so Nemci naredili, nič.
RamzesII
07. 08. 2021 19.40
+1
"Če se dvigajo temperature, lahko napovemo, da je več možnost, da se bodo pojavljali snežni plazovi." Tako lahko napovem tudi sam.
TistoPravo
07. 08. 2021 17.54
+1
Dokler nam bodo toplarne in termoelekrarne vreme delale, je to bolj spremljanje in opozarjanje na slabo in slabše. S tem do stabilnejšega vremena ne bomo prišli. Biti vremnoslovec je čedalje bolje biti psiholog, ki ljudem na pravi način razlaga eno čedalje bolj zmedeno vreme. Vplivov že iz samo iz strani človeštva je še pa še, narava pa to spelje kakor spelje.
oježeš
07. 08. 2021 17.43
+1
Čestitke. Čas je že, da se te službe in v bodoče tudi podobne povezujejo in delajo na širšem področju, ne samo v svojem vrtu. To povezovanje bo za vse dobrodošlo, vendar pri tem ni treba pozabiti na preventivo. Znani so ozki predeli, poplavna področja in tudi tam je treba kaj ukrepati in prilagoditi za obrambo pred poplavami. Ne samo čakati in nato reševati in jamrati. To se lahko naredi na lokalni ravni, le interes je treba imeti in skrb za ljudi.
nebanebo
07. 08. 2021 16.50
stresti iz rokava... bit vnaprej pripraveljen.
keep your country clean
07. 08. 2021 16.31
+4
Ja to pa bo pomagal ne poširit rečnih strug pa tega to ne važno je da lahko napovemo da bo čez 3 dni poplava ka pa pol bagerje terat 24/7 poširit struge in naredit nasipe ne pa naprave za napovedovanje
oježeš
07. 08. 2021 17.46
Oboje je potrebno. Ne sme se gledati tako ozko, kot je navada, ko odpreš vrata pogledaš ven, sije sonce in potem za tebe nikjer ne dežuje, poplavlja in nikjer se ne trgajo zemeljski plazovi. Slovenija je majhna, ni pa en vrt nekaj m2, po katerem se sodi delovanje narave v celi državi.
RamzesII
08. 08. 2021 09.57
Naprave za napovedovanje so eno, obveščanje ljudi pa drugo. Vmes se rado zatakne, odvisno od interesov, takih in drugačnih. Po vsem svetu je podobno ko gre za opozarjanje, obveščanje javnosti, ljudi.
Dante69
07. 08. 2021 15.53
-6
Ste brezvezni. Avstrija je samo privid našim fašistom
wolfterier
07. 08. 2021 16.49
+0
Novi zakon je predvidel več denarja za urejanje vodotokov in saniranje posledic poplav. No,referendum je to onemogočil. Ko boste imeli polno klet vode,se zahvalite levim kulcem !!!
spectator935
07. 08. 2021 16.55
+1
V paketu pa bi omogočil tudi privatizacijo obale in veselo razprodajo obalnega pasu vsakemu, ki pokaže cekine
frenkuza
07. 08. 2021 17.17
+1
oježeš
07. 08. 2021 17.48
-1
wolfterier, ne novi zakon, samo popravki in dopolnila v zakoni, po katerem bi privilegirani pridobili več pravic, da bi ogradili lokacije ob obali. Za ostalo je dovolj dobro že skrbel obstoječi zakon.
wolfterier
08. 08. 2021 09.02
+1
To je laž,ki je dobila referendum.spectator,lažete,da se kar kadi !!!
wolfterier
08. 08. 2021 09.02
+1
lojze3
07. 08. 2021 15.52
+0
Avstrija odpre zapornice in napove hkrati še poplave
RamzesII
07. 08. 2021 19.43
+1
TistoPravo
07. 08. 2021 15.33
+0
Slab vreme od mene stran...je reku ;)
Andree
07. 08. 2021 14.50
+1
A so jodrarji že plačali odškodnino?
slim386
07. 08. 2021 14.40
+5
Avstrijci sedaj pametujejo... naj se raje spomnijo kako in kaj je bilo z zapornicami na dravi in koliko škode so s tem povzročili
Antena
07. 08. 2021 14.26
-5
In koliko denarja gre za take zadeve ?
matejcko
07. 08. 2021 14.37
+3
wolfterier
07. 08. 2021 16.50
+2