Izkupiček v povprečju 83 evrov čistega pribitka v prvih treh letih članstva je za Slovenijo kratkoročno in dolgoročno dobra rešitev, je po koncu pogajanj povedal dosedanji premier Drnovšek.
Minister za evropske zadeve v odstopu Janez Potočnik pa je dejal, da so pričakovali, da bodo pogajanja uspela in ob tem poudaril, da je doseženi rezultat verjetno nad pričakovanji. Zunanji minister v odstopu Dimitrij Rupel je zadovoljno in slavnostno komentiral, da današnji dogovor za Slovence ne pomeni samo denarja, ampak nov dom v združeni Evropi.
Slovenija bo tako v letu 2003 od EU prejela predpristopno pomoč v višini 45 milijonov evrov, kar je petnajsterica vzela za izhodišče, saj je potrdila načelo, da nobena novinka po vstopu ne sme biti v slabšem finančnem položaju kot po njem. Tako bi zato, da se njen finančni položaj ne bo poslabšal, Slovenija v vsakem primeru dobila 135 milijonov evrov. To vsoto je država uspela izboljšati za približno 115 milijonov evrov, kar pa je še daleč od vsote, ki si jo je država zastavila kot skrajno zahtevo, in je znašala 360 milijonov evrov prilivov v prvih treh letih
Potem ko je Slovenija najprej prejela ponudbo, po kateri bi lahko še sedem let po vstopu v povezavo ščitila svoj trg nepremičnin, je bila v sklepni fazi pogajanj sprejeta rešitev, ki državi omogoča, da lahko sedem let po vstopu v primeru hudih motenj na nepremičninskem trgu država sproži varovalke pri prodaji gozdov, zemlje in počitniških hišic.
Kmetijstvo najbolj uspešen del pogajalske zgodbe
Ob izboljšanju finančne ponudbe si je sicer Slovenija v sklepni fazi pogajanj izboljšala tudi nekatere druge temeljne pogoje članstva. Na področju kmetijstva si je tako izborila pravico do doplačevanja neposrednih plačil iz nacionalnega proračuna, v obdobju od leta 2007 dalje do enake ravni podpore, kot jo bodo prejemali kmetje v sedanjih članicah, zagotovila si je kvote, ki so nad dejansko proizvodnjo, pripadel ji je tudi velik delež do zadnje faze pogajanj nerazdeljenih sredstev za razvoj podeželja.
Na področju regionalne politike je bila nekoliko manj uspešna, vendar si je kljub temu za prva tri leta članstva zagotovila 404 milijone evrov, od tega 236 milijonov evrov iz strukturnih skladov in 168 milijonov evrov iz kohezijskega sklada. Večji uspeh pomeni dogovor, da si bo država za naslednje proračunsko obdobje EU od leta 2007 do 2013 lahko izpogajala delitev na več regij, s čimer se bo povečala njena upravičenost do pomoči za regionalni razvoj.
Slovenija si je v pogajanjih izborila tudi sofinanciranje vzpostavitve schengenske južne meje, za kar ji bo EU zagotovila skupaj 107 milijonov evrov.
