Kot je po pogovoru s hrvaškim zunanjim ministrom Miomirjem Žužulom v Ljubljani povedal zunanji minister Dimitrij Rupel, so se danes prvič pogovarjali o tem, da ni možnosti, da bo hrvaška vlada pri reševanju vprašanja meje med državama sprejela sporazum Drnovšek-Račan. Zato menijo, da je primeren čas, da se državi začneta dogovarjati o okviru, predmetu in kontekstu arbitraže o meji, kar bi lahko bilo pripravljeno do konca leta. Povedal je, da bodo Hrvaška, Slovenija in Italija v prihodnje vprašanje jurisdikcije na Jadranskem morju po hrvaški razglasitvi zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) reševale skupaj z Evropsko komisijo. Prvo srečanje bo, kot je dejal, predvidoma po 1. maju, ko bo Slovenija postala članica EU, oba ministra pa sta ob tem izrazila prepričanje v možnost rešitve.
Med državama je veliko odprtih vprašanj
Hrvaški gost, ki je na prvem uradnem obisku v Sloveniji, je ob tem napovedal, da bo novi hrvaški veleposlanik v Sloveniji profesionalni diplomat Mario Nobilo, za katerega je danes predal agremane slovenskemu kolegu.
Glede četrtkove razsodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, da je to pristojno za tožbe treh hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke, je minister Rupel poudaril, da je bila odločitev sodišča strogo omejena na vprašanje, ali je pristojno za omenjene tožbe. "Sodišče ni še v ničemer odločilo, ali je bila kršena kakšna evropska konvencija o človekovih pravicah, kot sicer trdijo tožniki". Pristavil je, da se z ministrom o tem nista pogovarjala, da pa je Slovenija prepričana, da bo sodišče v nadaljnjem postopku potrdilo, da so bile navedbe tožnikov neutemeljene.
Hrvaški minister je menil, da "ni na njih, da bi komentirali odločitve sodišča", ob tem pa je izrazil zadovoljstvo, ker je sodišče presodilo, da je pristojno za te primere. "Verjamem, da bo sodišče lahko prispevalo k rešitvi teh primerov na način, da ne bodo oškodovani državljani in da ne bo prišlo do poslabšanja odnosov med državama," je dejal.
Hrvaški minister v Slovenijo prihaja dva dni po tem, ko so državni sekretarji obeh držav in Italije že tretjič govorili o možnih rešitvah po enostranski hrvaški razglasitvi zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC). Na njem sta po neuradnih podatkih Ljubljana in Rim Zagrebu predlagala tri rešitve, do katerih naj bi se slednji sedaj opredelil. Hrvaški sta predlagala, da bi se odpovedala izvajanju ERC, da bi na severu Jadrana oblikovali skupno cono ali pa da bi ERC uresničila, vendar cona ne bi veljala za članice EU.
Drnovšek: Slovenija in Hrvaška bosta nekoč skupaj tudi v EU
Hrvaškega gosta je sprejel tudi predsednik Janez Drnovšek, ki je dejal, da sta državi pot osamosvojitve začeli skupaj, in menil, da je povsem pravilno pričakovati, da bo Hrvaška nekoč tudi članica EU. Izpostavil je tudi pomen vzdrževanja prijateljskega vzdušja v medsebojnih odnosih. Oba pa sta izrazila prepričanje, da bodo odnosi med državama po vstopu Slovenije v EU potekali v pozitivnem ozračju ter da si bosta prijazni sosedi tudi v prihodnje.
Sogovornika sta izmenjala še stališča do reševanja nekaterih odprtih vprašanj, pri čemer je slovenski predsednik izrazil pričakovanje, da se bodo vprašanja reševala z ustrezno dinamiko.
Hrvaški minister je predsedniku čestital za vstop Slovenije v zvezo Nato in EU, pri čemer je izpostavil vlogo predsednika kot najvidnejšega akterja na poti v članstvo Slovenije v obe povezavi. Zahvalil se mu je tudi za stalno podporo naše države v prizadevanjih Hrvaške za članstvo v teh povezavah. Predstavil pa mu je tudi pričakovanja hrvaških oblasti glede pozitivne odločitve EU do hrvaške kandidature za članstvo.
Žužul tudi z Ropom
Ministra Žužula je sprejel tudi premier Rop. Žužul je tudi Ropu prenesel čestitke predsednika hrvaške vlade Iva Sanaderja ob uspešnem vstopu Slovenije v zvezo Nato in skorajšnjem članstvu v EU. Pri tem je poudaril, da so uspehi Slovenije pomembni ne le za slovenski narod, temveč za celotno regijo Jugovzhodne Evrope. Prav tako je poudaril pomen slovenske podpore Hrvaški na poti včlanjevanja v evroatlantske integracije.
Predsednik slovenske vlade je izpostavil pomen rednega dialoga in odkrite izmenjave stališč med državama. Med državama obstajajo odprta vprašanja, ki pa ne smejo obremeniti na splošno dobrih odnosov sodelovanja, je menil Rop. Poudaril je, da je Slovenija zainteresirana za čim hitrejšo včlanitev Hrvaške v EU in Nato, zato bo sosednji državi v skladu z njenimi interesi pomagala. To bi bil tudi pozitiven signal za druge države Zahodnega Balkana, so še sporočili iz urada predsednika vlade.
