Vprašanje zaščitne cone, ki jo je Hrvaška razglasila oktobra lani z oznako, da jo bo začela uresničevati po letu dni, je že od samega začetka trn v peti sosednjih držav. Po neuradnih informacijah sta Slovenija in Italija prav v zvezi s tem v Bruselj poslali dopolnila na besedilo Evropskega partnerstva s Hrvaško, piše reški Novi list.
Državni sekretarji Hrvaške, Italije in Slovenije pa bodo 4. junija v Bruslju začeli prvi krog pogajanj o ekološko-ribolovni coni (ERC) na Jadranu. Tristransko srečanje v Bruslju, ki se ga bodo udeležili tudi strokovnjaki Evropske komisije, naj bi bilo prvi korak k sklenitvi partnerskega sporazuma o ribolovu, podobnega tistemu, ki ga EU že ima z nekaterimi obmorskimi državami. Na vprašanje časnika, kako bo morebitni sporazum usklajen z ERC, hrvaško zunanje ministrstvo ni dalo konkretnega odgovora, brez katerega pa je ostal tudi saborski poslanec Tonino Picula, ki je želel vedeti, ali bo hrvaška vlada kljub pritiskom EU oktobra vztrajala pri razglasitvi ERC. Predstavnik zunanjega ministrstva mu je odgovoril le, da imajo pri tem vprašanju evropska merila prioriteto in da se bodo v okviru evropskih običajev s sosedama še naprej pogovarjali in pogajali.
Vprašanje ERC je po širitvi EU s 1. majem postalo vprašanje, ki se rešuje v Bruslju, ne pa v Ljubljani ali Rimu, na kar je - po pozitivnem sporočilu Hrvaški - opozoril tudi vodja delegacije Evropske komisije na Hrvaškem Jacques Wunenburger.
Novi list problemu ERC namenja tudi komentar z naslovom Ekološko-ribolovni umik, v katerem Neven Šantić poudarja, da mora Hrvaška, če želi v EU, suverenost nad Jadranskim morjem deliti z drugima članicama te povezave, ne glede na to, koliko gospodarskih pasov ali ekološko-ribolovnih con razglasi. Zdaj se kaže, da je bila histerična saborska razprava oktobra lani nepotrebna oziroma da je bila del predvolilne kampanje, po vsem tem pa sledi umik oziroma soočenje z realnostjo evropske skupnosti, kjer veljajo pravila, ki ji je treba spoštovati, sklene avtor.
