Hrvaški mediji še vedno velilko pozornost namenjajo razglasitvi izključnega gospodarskega pasu v Jadranu. Kot piše Jutarnji list, sklicujoč se na tuje diplomatske vire, naj bi se Slovenija obrnila po pomoč k eni od članic evropske unije, naj se pri Hrvaški pozanima, za kakšno ceno bi odstopila od ideje izključnega gospodarskega pasu. Pri tem časnik trdi, da naj bi Slovenija skušala prepričati Bruselj, da memorandum o celovitosti Piranskega zaliva iz leta 1993 ni veljaven, saj ni plenarno potrjen. S tem naj bi Slovenija zanikala teorijo o teritorialni ogroženosti v Piranskem zalivu, po kateri nima stika z odprtim morjem.
Jutarnji list je v članku z naslovom Piran ni slovenski? navajal informacije iz krogov blizu Bruslja, da slovenski lobisti, ki poskušajo spodbijati hrvaška stališča iz non-paperja o širitvi jurisdikcije na Jadranu, sedaj zatrjujejo, da memorandum o celovitosti Piranskega zaliva, ki so ga v slovenskem parlamentu sprejeli leta 1993, ne velja, ker "ni bil plenarno potrjen". Dokument govori o "teritorialni zaprtosti Slovenije", kar je podlaga za zahtevo po celotnem Piranskem zalivu. Če obstaja zaprtost, torej ni niti stika z odprtim morjem, zato se slovenska diplomacija zdaj poskuša dokumenta znebiti, je še zapisal Jutarnji list.
Jelinčič sprašuje Rupla
Poslanec SNS Zmago Jelinčič je danes na zunanjega ministra Dimitrija Rupla naslovil poslansko vprašanje, v katerem zahteva takojšnje uradno zanikanje teh navedb Jutarnjega lista.
Po trditvah Jelinčiča so navedbe, da dokument govori o "teritorialni zaprtosti Slovenije", laž oziroma konstrukt. Ta dokument DZ "samo onemogoča tedanje zasebne poteze takratnega predsednika vlade Janeza Drnovška in onemogoča samovoljno ravnanje proti slovenskih interesom," trdi poslanec SNS. V kolikor pa so navedbe v omenjenem članku resnične, Jelinčič zahteva, da Rupel odpokliče vse vpletene slovenske diplomate oziroma lobiste in tako onemogoči njihovo protislovensko delovanje.
Jelinčič Rupla tudi sprašuje, kdo so neimenovani slovenski diplomati oziroma lobisti, ki "naj se pri Hrvatih pozanimajo, kakšen naj bi bil korak dobre volje, da bi Hrvaška odstopila od zamisli o širitvi jurisdikcije na Jadranu", o čemer je prav tako pisal Jutarnji list, ki se je skliceval na tuje diplomatske vire v Zagrebu. Jelinčič še podarja, da gre v primeru resničnih navedb novinarja Jutarnjega lista za tako imenovano "zasebno oziroma pol zasebno delovanje posameznikov na škodo Slovenije", proti čemur v Slovenski nacionalni stranki najostreje protestirajo in zahtevajo, da minister proti odgovornim osebam najostreje ukrepa.