Židan: Nerazumljivo je, da Evropska komisija ni sposobna prepoznati potrebe po drugem tiru

Na seznamu predlaganih projektov za financiranje na odprtem delu razpisa za sredstva iz mehanizma CEF, ki ga je danes objavila Evropska komisija, ni drugega tira Koper-Divača. Bo pa Slovenija iz nacionalne ovojnice za projekta izvlečnega tira in nadgradnje železniške povezave Poljčane-Slovenska Bistrica prejela skoraj 39 milijonov evrov.

Izvlečni tir iz tovorne postaje Koper pomeni hkrati tudi začetek gradnje drugega tira med Divačo in Koprom. Celotni projekt je ocenjen na 26,84 milijona evrov, od česar je predvideno evropsko sofinanciranje v okviru mehanizma za povezovanje Evrope (CEF) 20,56 milijona evrov oz. 85 odstotkov.

Celotna vrednost projekta nadgradnje železniške povezave Poljčane-Slovenska Bistrica je medtem 46,96 milijona evrov, od česar je predvideno evropsko sofinanciranje v višini 18,41 milijona evrov oz. 43,7 odstotka.

V okviru nacionalne ovojnice CEF je sicer za Slovenijo rezerviranih malo manj kot 160 milijonov evrov.

Z drugim železniškim tirom Koper-Divača je medtem Slovenija v hudi konkurenci kandidirala na odprtem razpisu CEF, a za zdaj ni bila uspešna.

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič pravi, da projekt izgradnje drugega tira ni bil izbran za financiranje, ker še ni znan zasebni partner pri projektu. S projektom se bodo potegovali za evropska sredstva tudi v prihodnje. Meni pa, da je za drugi tir treba najprej dobiti javna sredstva in šele potem zasebnega partnerja.

Gašperšič je dejal, da so neizbor projekta drugega tira v okviru razpisa pričakovali že takrat, ko je bilo znano, koliko projektov se poteguje za financiranje v okviru razpisa in koliko sredstev je na voljo.

Članice EU so namreč prijavile prek 730 projektov v skupni vrednosti 36 milijard evrov, od tega jih je bilo izbranih 276 v skupni vrednosti 13,1 milijarde evrov. Gašperšič pravi, da so bili tokrat odobreni najpomembnejši in največji čezmejni evropski projekti.

In kljub temu, da je bil drugi tir tokrat izločen zaradi nezaključene finančne konstrukcije, pa Gašperšič meni, da je "ključno dobiti evropska sredstva, še preden bomo dobili zasebnega partnerja". Kot pravi, to ne bo mogel biti izločitveni razlog tudi na prihodnjih razpisih.

Minister pravi, da bodo nadaljevali na aktivnostih iskanja zasebnega partnerja. Odvisno od tega, kako daleč bodo prišli pri iskanju zasebnega partnerja, se bodo odločili, ali se bodo z drugim tirom potegovali za sredstva iz mehanizma CEF še na letošnjem razpisu, ki bo predvidoma objavljen jeseni in v okviru katerega bo po ministrovih besedah še več sredstev na voljo, ali na razpisu prihodnje leto.

Pojasnil je, da sedaj delajo nabor možnih modelov javno-zasebnega partnerstva za financiranje in izgradnjo drugega tira. Pri tem sodelujejo tudi z Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). O tem namerava Gašperšič poročati na seji vlade 23. julija. Nato bo sledilo preverjanje interesa za izbrane najprimernejše modele.

Ko bodo izbrali najprimernejši model javno-zasebnega partnerstva, bodo izvedli tudi javni razpis za izbor zasebnega parterja. Predvidoma bo objavljen v prihodnjem letu.

Minister je v izjavi predstavil nekaj možnih modelov javno-zasebnega partnerstva za izgradnjo drugega tira. Ena možnost je, da bi zasebni vlagatelj izgradil progo, kar bi potem država odplačevala, pri čemer pa takšno zadolževanje ne bi šlo v javni dolg.

Druge možnosti vključujejo sodelovanje Luke Koper. "Drugi tir je vitalno odvisen od tega, kaj se bo dogajalo z Luko Koper. Verjetno bo tudi vlagatelj hotel imeti nadzor, kaj se bo dogajalo z luko," je dejal. Med možnosti so podelitev ločene koncesije za del pristanišča, kapitalska vlaganja itd.

Po Gašperšičevih besedah ne smemo biti preveč razočarani, da z drugim tirom niso bili uspešni na razpisu. "Tudi če bi zdaj dobili evropska sredstva, ne bi mogli pognati projekta," je opozoril in dodal, da pa bi bilo neodgovorno, če se za evropska sredstva sploh ne bi potegovali.

Minister pravi, da je zanimanja zasebnih partnerjev precej "iz zelo različnih delov sveta in zelo različnih akterjev - finančnih, izvajalskih, logističnih ..." Sicer pa je optimističen, saj bi po njegovih navedbah morali biti uspešni pri iskanju zasebnega vlagatelja.

Potrdil je, da se za drugi tir zanimajo Kitajci, Turki, Nemci in Francozi. S turškim podjetjem Yapi Merkezi so imeli tudi informativni sestanek, do tovrstnih sestankov s francoskimi in nemškimi podjetji pa še ni prišlo. "Se pa interes izkazuje tudi prek veleposlaništev," je dejal.

Zanikal pa je poročanja nekaterih medijev, da naj bi Kitajci kot pogoj za vstop v naložbo zahtevali svojo delovno silo pri gradnji, na kar ministrstvo naj ne bi pristalo.

Jeseni bodo tudi objavili razpis za revizijo projekta, s katero želijo priti do tehničnih izboljšav. Če bo šlo vse po načrtih, bi lahko drugi tir začeli graditi konec prihodnjega leta. Končan pa bi lahko bil leta 2022, je dejal minister.

"Relevantnost projekta dobra, zrelost pa šibka"

Na ministrstvu so v sporočilu za javnost medtem dodali, da na 1,4 milijarde evrov ocenjeni projekt drugega tira, kjer se je Slovenija potegovala za sofinanciranje v višini 413,3 milijona evrov, ni bil izbran kljub visoki kakovosti vloge, pozitivnim učinkom in realnosti izvedbe. Komisija je sicer relevantnost projekta po navedbah ministrstva ocenila kot zelo dobro. Je pa zrelost projekta ocenila za šibko.

Na ministrstvu izpostavljajo, da je v okviru prvega razpisa za sofinanciranje kandidiralo tudi nekaj izredno velikih čezmejnih evropskih projektov, kot so med drugim gradnja predorov Brenner med Italijo in Avstrijo, Lyon-Torino med Francijo in Italijo, Koralm med Celovcem in Gradcem in Fehmarnbelt med Dansko in Nemčijo.

Je pa Slovenija na odprtem delu razpisa kandidirala tudi s projektom izdelave projektne dokumentacije za dograditev predora Karavanke, s tremi izvedbenimi partnerskimi projekti Luke Koper, s tremi projekti s področja inteligentnih transportnih sistemov, z dvema projektoma upravljanja zračnega prometa, z dvema manjšima projektoma izdelave dokumentacije za uvedbo alternativnih goriv ter s projektom upravljanja petega tovornega železniškega koridorja, so pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo.

Od teh 12 prijavljenih projektov so jih v Bruslju za sofinanciranje predlagali osem v skupni vrednosti 48,1 milijona evrov. Zanje bodo prijavitelji prejeli malo manj kot 13 milijonov evrov evropskih sredstev.

Tako bo na primer za 7,5 milijona vredni projekt izdelave projektne dokumentacije za drugo cev predora pod Karavankami Slovenija dobila polovično sofinanciranje. Podobno vlogo v vrednosti nekaj nad sedem milijonov evrov je vložila tudi Avstrija, ki bo prav tako upravičena do sofinanciranja v višini 50 odstotkov.

Od treh partnerskih izvedbenih projektov Luke Koper pa bosta sofinancirana 30,5-milijonski projekt izboljšave dostopov do severnojadranskih pristanišč in zalednih povezav z jedrnimi Ten-T koridorji (v višini nekaj nad šest milijonov evrov) ter 700.000 evrov vredni projekt Fresh Food Corridor (sofinanciranje v višini 210.000 evrov).

Evropska komisija je članicam EU sicer predlagala, da se na prvem razpisu za sredstva iz mehanizma CEF 276 projektom razdeli 13,1 milijarde evrov sredstev EU. Ti projekti so skupaj z ostalimi finančnimi viri vredni skoraj 29 milijard evrov. Članice EU so prijavile preko 730 projektov v skupni vrednosti 36 milijard evrov.

V Luki Koper razočarani

"Nad odločitvijo Bruslja smo seveda razočarani," so pojasnili v Luki. Ob tem so poudarili, da kljub modernizaciji sedanjega enojnega tira ostaja "dejstvo, da ima ta svoje omejitve, zato bi dolgoročno nujno potrebovali še dodaten tir".

Čeprav se v Luki niso opredelili do izvlečnega tira, za katerega je Slovenija med drugim dobila potrebna sredstva, pa je jasno, da gre pri njem v najboljšem primeru za začasno rešitev.

Židan: Slovenija ima pravico zahtevati temeljito pojasnilo komisije

Na novico, da Slovenija s projektom drugega tira ni bila uspešna na razpisu, se je odzval tudi predsednik SD in kmetijski minister Dejan Židan. "Nerazumljivo je, da v času, ko celo partnerske države Slovenije in Luke Koper, kot so Češka ali Slovaška in tudi bolj oddaljene, kot recimo Kitajska, vidijo potrebo po drugem tiru, tega žal ni sposobna prepoznati Evropska Komisija. Slovenija ima zato pravico zahtevati temeljito pojasnilo komisije, hkrati pa je nujna čimprejšnja izvedba napovedane revizije projekta drugega tira, ki jo obljublja pristojno ministrstvo," je zapisal.

Bulčeva poziva članice, naj se prijavijo na naslednji razpis

Kot je danes sporočila evropska komisarka za promet Violeta Bulc, bo komisija članicam EU predlagala, da se na prvem razpisu za sredstva iz mehanizma CEF 276 prometnim projektom razdeli 13,1 milijarde evrov sredstev EU. Ti projekti so skupaj z ostalimi finančnimi viri vredni skoraj 29 milijard evrov.

Bulčeva že zdaj poziva vse članice, naj se prijavijo na naslednji razpis iz mehanizma CEF. Ta bo objavljen v jeseni, na njem pa naj bi komisija razpisala za okoli sedem milijard evrov evropskih sredstev. Nekateri projekti bodo poleg tega vključeni še v nabor za sredstva iz t.i. naložbene ofenzive Evropske komisije, ki naj bi s pomočjo javnih sredstev privabila zasebne investitorje.