Zunanje ministrstvo je opomin deželnemu poslancu Francu Jožefu Smrtniku zaradi uporabe slovenščine v sporočilu za javnost označilo za obžalovanja vreden dogodek.
"Nesprejemljivo je, da se mora slovenska manjšina v Avstriji 70 let po podpisu Avstrijske državne pogodbe, ki v 7. členu določa obveznosti Avstrije do slovenske manjšine, še naprej boriti za domovinsko pravico slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem," je sporočilo.
Ocenilo je, da simbolne uporabe nekaj slovenskih besed v nastopu koroškega Slovenca ni mogoče razumeti kot kršitev poslovnika deželnega zbora.
Ob tem je ministrstvo opozorilo, da je izrek opomina neskladen "z duhom deželne ustave, ki določa, da avstrijska Koroška ob nemščini kot deželnem jeziku priznava jezikovno in kulturno raznolikost, ki se odraža v slovenski narodni skupnosti".
"Slovenija pričakuje, da bodo nosilci oblasti v Avstriji na deželni in zvezni ravni vložili dodatne napore, da omenjeni niz prekinejo z ustreznimi ukrepi v smeri polnega spoštovanja pravic in dostojanstva slovenske narodne manjšine," so še zapisali.
Minister Matej Arčon pa je v pismu Smrtniku poudaril pomen spoštovanja maternega jezika pripadnikov avtohtone slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem ter izpostavil, da sta jezikovna in kulturna raznolikost temeljni vrednoti sodobne Evrope.
"Politika, ki zavrača kulturno in jezikovno raznolikost ter zanika vrednost in pomen avtohtone narodne skupnosti Slovencev na Koroškem, nima mesta v sodobni evropski misli," je v pismu poudaril minister.
Opomin deželnemu poslancu je po Arčonovih besedah še toliko bolj boleč in žaljiv, ker sta bila Smrtnikova politična misel in delo vedno usmerjena v povezovanje, sodelovanje in skupno dobro. Odzivi, kakršnega je doživel v deželnem zboru, pa ustvarjajo samo nove delitve, so še sporočili z vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Po opominu na avstrijskem Koroškem različni pogledi na ravnanje poslanca
Po razburjenju, ki ga je z opominom poslancu povzročil drugi predsednik koroškega deželnega zbora Christoph Staudacher iz vrst skrajno desnih svobodnjakov (FPÖ), se je odzval prvi predsednik Andreas Scherwitzl. "Če predsednik meni, da je v takšnih primerih primerno izreči opomin, je to dovoljeno. Vsak predsednik se mora odločiti, kako bo vodil postopek," je povedal Scherwitzl, sicer član socialdemokratske stranke (SPÖ). Ob tem je sicer dejal, da sam ne bi izrekel opomina. Po njegovem mnenju Smrtnik ni storil ničesar narobe. Komentar poslovnika deželnega zbora jasno navaja, da so citati, pozdravi ali izrazi hvaležnosti v slovenščini dovoljeni, je dodal.
Na dogajanje se je prek svojega namestnika vodje poslanske skupine Josefa Ofnerja odzvala tudi FPÖ, ki meni, da gre za "umetno razburjenje". Ofner se je pri tem skliceval na četrti odstavek poslovnika deželnega zbora, v skladu s katerim je "nemščina uradni jezik dežele in zlasti jezik zakonodaje, torej koroškega deželnega zbora kot zakonodajnega organa". "Kot poslanci smo prisegli ustavi in zakonom dežele Koroške in jih moramo upoštevati. To vključuje tudi poslovnik koroškega deželnega zbora," je dejal.
V poslanski skupini Team Kärnten - Lista Köfer, ki ji pripada Smrtnik, so incident že včeraj opisali kot resen udarec za deželni zbor in za "sobivanje med večinskim in manjšinskim prebivalstvom na Koroškem" ter kot "izjemno zaskrbljujoč dogodek z vidika demokratične politike".
Vodja koroških Zelenih Olga Voglauer, sicer koroška Slovenka, je bila kritična do Staudacherja. Dejala je, da gre za sramoto in za vrnitev k politiki preteklosti.
Smrtniku je opomin na četrtkovi seji izrekel Christoph Staudacher iz svobodnjaške stranke (FPÖ), ker je v šestminutnem govoru o letnem poročilu koroške lovske zveze uporabil tri besede oziroma besedne zveze v slovenščini – lovski blagor, hvala in Lovski zbor Železna Kapla.
Gre za zadnjega v nizu incidentov na avstrijskem Koroškem, ki so močno odmevali med slovensko manjšino kot tudi v Sloveniji. Med najbolj odmevnimi je bila racija na antifašističnem taboru pri muzeju Peršman v organizaciji slovenskih študentov konec julija lani.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.