Kot je povedal pomočnik generalnega sekretarja zavezništva Buckley je Slovenija v pripravah na članstvo v zvezi Nato naredila velik napredek na vseh področjih in to se bo zagotovo odrazilo tudi v oceni o uresničevanju njenega letnega programa Akcijskega načrta za članstvo, ki ga bo pripravilo zavezništvo. Delo seveda še ni končano; do novembrskega vrha v Pragi mora država ohraniti tempo prizadevanj na vseh področjih, od političnega in ustavnega do varnostnega, obrambnega in ekonomskega, je še dejal Buckley.
Ocena, ki jo bo zavezništvo pripravilo na podlagi tokratnega obiska, bo po Buckleyjevih besedah ključna podlaga za politično odločitev, ki jo bodo o državi kandidatki na vrhu v Pragi sprejeli voditelji zavezništva. Vodja zavezniške izvedenske skupine Buckley je poudaril, da je proces preobrazbe družbe, državnih organov in obrambnih struktur za potrebe članstva v Nato zelo težaven in zahteva veliko časa. Po njegovih besedah od kandidatk za članstvo nihče ne pričakuje, da bodo do novembra stoodstotno pripravljene, da bi v Nato vstopile decembra. "Če bi vprašali države, ki so članice zavezništva postale pred kratkim - Češko, Poljsko in Madžarsko -, bi vam povedale, da še danes niso dokončale preobrazbe," je poudaril.
Na vprašanje, ali je program obrambnega ministrstva glede profesionalizacije slovenske vojske sprejemljiv za Nato ali bi morali popolno profesionalizacijo izvesti prej, pa je Buckley odgovoril, da je ključnega pomena realističnost obrambnih načrtov. Ne gre torej za to, ali hočemo profesionalno vojsko jutri, ampak za oblikovanje zanesljivega načrta, ki bo privedel do profesionalizacije vojske v določenem času.
Opozoril je, da je bila doslej skupna slabost držav, ki so imele nekoč komunistične režime, da so težile k načrtom, ki so bili sicer zelo lepi na pogled, vendar izjemno težko uresničljivi, ker ni bilo ustreznih virov, stroškovne podprtosti ipd. Tovrstne probleme je imelo kakih 16 ali 17 držav, vključno s Slovenijo, je dejal. V zadnjem letu so bila velika prizadevanja tako usmerjena prav v izboljšanje realističnosti slovenskih obrambnih načrtov. "Menimo, da so ti zdaj veliko bolj realistični kot prej," je poudaril Buckley.
Buckley pri ministru Grizoldu
Obrambni minister Grizold je med pogovori z Buckleyem ocenil, da so posvetovanja z zvezo NATO zelo koristna ter se zahvalil za prispevek izvedenske skupine. "Reforme v obrambi izvajamo predvsem zaradi nas samih, zato ni bojazni, da bi zastale", je dejal Grizold. Sogovornika sta se pogovarjala tudi o profesionalizaciji Slovenske vojske, pri čemer je Buckley dejal, da je odločitev v rokah Slovenije, ključna stvar pri razmišljanju o prihodnosti SV pa mora temeljiti na realno zastavljenih ciljih. Grizold je sogovorniku pojasnil, da profesionalizacija v strukturnem smislu že poteka, saj je predvideno, da bi letno zaposlili približno 300 vojakov.
Buckley je še izrazil zadovoljstvo, da se je Slovenija odločila za povečanje kontingenta v BiH, saj s tem prispeva k zagotavljanju mednarodne varnosti. Povedal je še, da na dnevnem redu zavezniškega vrha v Pragi ne bo samo širitev zveze NATO, temveč tudi vsebinske spremembe v samem zavezništvu. Te so namreč potrebne zaradi sodobnih oblik groženj, kot sta terorizem in kriminal. Na dnevnem redu vrha v Pragi bo po Buckleyjevih besedah tudi institucionalizacija odnosov z nastajajočim obrambnim stebrom Evropske unije.
Predstavnika Nata je sprejel tudi zunanji minister
Zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je danes sprejel Buckleya, je povedal, da bo oceno, na katero bo slovenska stran lahko dala svoje pripombe, 11. marca v Bruslju obravnaval politično-vojaški odbor zavezništva, predvidoma 9. aprila pa še Severnoatlantski svet.Minister Rupel in vodja izvedenske skupine Nato sta govorila tudi o vprašanju izvedbe referenduma o članstvu Slovenije v zavezništvu in o razpravah o vključevanju v Nato, ki se pojavljajo v javnosti. Po Ruplovih besedah sta to skušala pregledati "v kontekstu vprašanja interesov Slovenije - gre za interes Slovenije, da postane članica zavezništva - in v luči vprašanja našega poslanstva, naše udeležbe v mednarodnih odnosih". "Slovenija ni le potrošnik varnosti, ampak mora k njej tudi prispevati," je poudaril Rupel. Dosedanja dejstva po Buckleyjevem mnenju kažejo, da je Slovenija na to pripravljena. Kot področja, kjer je Slovenija že našla pomembno vlogo, pa je posebej omenil udeležbo v Paktu stabilnosti za JV Evropo, pobude na področju razminiranja in sodelovanje v mednarodnih mirovnih misijah v BiH in na Kosovu.