Civilna zaščita RS lahko v primeru, da bo v Slovenijo prišlo večje število beguncev, pomaga z nastanitvenimi zmogljivostmi ali drugimi materialnimi sredstvi, je povedal njen poveljnik Srečko Šestan. A nastanitvene zmogljivosti niso velike, predvsem pa ne trajne. "Ponudimo lahko nastanitev do 3000 ljudi, pretežno v šotorih," je dejal Šestan.
Po njegovih besedah gre za zmogljivosti, ki jih ima civilna zaščita za potrebe domačega prebivalstva v primeru naravnih in drugih nesreč. Kot je poudaril, zmogljivosti niso primerne za trajno rešitev, posebej ne v zimskem času.
Ko se je leta 1991 na območju nekdanje Jugoslavije razplamtela vojna, je Slovenija sprejela 16.000 beguncev, a Šestan ne verjame, da bi bila toliko beguncev sposobna sprejeti tudi danes. "Takrat smo begunce večinoma namestili v nekdanjih vojašnicah, danes pa je le še malo teh vojašnic v državni lasti ali pa so v slabem stanju," je dejal.
Sedanji načrt sicer neuradno predvideva, da bi begunce, ki bi prišli v Slovenijo, zbrali v predvidoma šestih zbirnih centrih (Grad, Lendava, Podlehnik, Brežice, Črnomelj, Ilirska Bistrica). Tam bi jih evidentirali, nato pa razvrstili naprej.
Tiste, ki bi zaprosili za azil, bi napotili v azilne domove oziroma v druge podobne objekte, če bi se pokazala potreba. Tiste, ki jih lahko vrnejo v državo prihoda oziroma matično državo, bi nastanili v Centru za tujce Postojna in že omenjenih šestih zbirnih centrih. Tisti, ki jih ni mogoče vrniti, pa bi dobili dovoljenje za zadrževanje v državi, nastanili pa bi jih lahko v "objektih z nižjim standardom". Vendar pa Šestan omenjenih postopkov in možnosti nastanitev ne želi komentirati, saj gre po njegovih besedah za pristojnost notranjega ministrstva.
Slovenija bi lahko sprejela tudi več beguncev kot pravijo kvote, a na prostovoljni ravni
Slovenija je že pokazala solidarnost v begunski krizi, ko je pristala na sprejem 230 beguncev, in je pripravljena sodelovati tudi v novem programu prerazporeditve 120.000 beguncev iz Italije, Grčije in Madžarske, a vztrajamo, da mora biti solidarnost prostovoljna, je na odboru DZ za zadeve EU pojasnila notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar.
Ministrica je članom OEU predstavila izhodišča za svojo udeležbo na ponedeljkovem izrednem zasedanju notranjih ministrov EU, posvečenem soočanju z rekordnim migracijskim pritiskom na Evropo. Ta izhodišča je na četrtkovi seji potrdila vlada, odbor pa jih je danes soglasno potrdil, čeprav so bili nekateri poslanci do ravnanja vlade v zvezi z begunci v razpravi kritični.
Ministri bodo v ponedeljek ocenili trenutne razmere na področju migracij, ki so iz dneva v dan bolj pereče, in doslej sprejete ukrepe na tem področju, predvidena pa je tudi razprava o novih predlogih, ki jih je Evropska komisija predstavila to sredo. Pri tem sicer kakšnih končnih odločitev tokrat še ni pričakovati, je pojasnila ministrica.
Med predlogi Bruslja sta po besedah ministrice sicer ključna dva: predlog za dodatno prerazporeditev 120.000 oseb, upravičenih do mednarodne zaščite, iz Italije, Grčije in Madžarske po ostalih članicah EU in pa predlog stalnega mehanizma za prerazporeditev beguncev po EU. Gre za dve ločeni zadevi, saj je prva začasen ukrep z veljavnostjo dveh let, druga pa zakonodajni predlog, ki bi spremenil obstoječo dublinsko uredbo in se bo sprejemal po ustaljenem zakonodajnem postopku.
Za Slovenijo komisija sicer tokrat predlaga premestitev 631 oseb. Ob upoštevanju julijskega dogovora o premestitvi naj bi tako sprejela skupno 861 oseb in ne 1126, kot se pojavlja v medijih, je pojasnila ministrica.
Vlada je v četrtek po njenih besedah potrdila udeležbo Slovenije pri tej novi prerazporeditvi. Kot je poudarila, je Slovenija že izkazala solidarnost, ko je julija soglašala s prerazporeditvijo 230 oseb, in sedaj to solidarnost podaljšuje. A podobno kot julija vlada vztraja pri stališču, da mora biti solidarnost prostovoljna - ob upoštevanju specifičnih zmožnosti posamezne države, varnostne situacije in verjetnosti povečanega pritiska na njene lastne meje, je poslancem povedala ministrica.
Glede drugega predloga Bruslja o stalnem mehanizmu za prerazporeditev beguncev po EU medtem v tem trenutku po besedah Györkös Žnidarjeve ni mogoče zavzeti končnega stališča za ali proti, saj je še nedoročen in so najprej potrebni odgovori na nekatera odprta vprašanja.
Kot enega od teh vprašanj je izpostavila dilemo, kaj se bo zgodilo, če se bo neka država nenadoma sama znašla pod velikim, nesorazmernim migracijskim pritiskom, obenem pa bi morala izpolniti neko zanjo v naprej določeno kvoto za sprejem beguncev iz drugih držav EU. Kot je opozorila, bi moral predlog predvideti poseben položaj držav ob zunanji meji EU in omogočiti izjeme.
Slovenija mora na to še posebej opozarjati glede na svoj specifičen geografski položaj, saj varuje zunanjo schengensko mejo in glede na trenutne razmere obstaja relativno velika verjetnost, da se bo pritisk migrantov na naše meje v prihodnje okrepil.
Kot je sicer na seji še izpostavila ministrica, je solidarnost pomembna ne le s humanitarnega vidika, ampak tudi z vidika interesov same Slovenije: prav je, da kot odgovorna članica EU sedaj pomagamo drugim državam članicam, ki so resnično prekomerno obremenjene, hkrati pa je to neke vrste naložba v prihodnost za nas same, saj ni mogoče izključiti možnosti, da ne bo tudi Slovenija v nekem trenutku prekomerno obremenjena in bo potrebovala solidarnost drugih držav.
