Gre za odprto pogajalsko vprašanje, glede katerega strani skupnega jezika še nista našli, vprašanje pa je pomembno zaradi črpanja sredstev iz strukturnih skladov. Slovenija želi s svojimi predlogi zagotoviti kar največjo upravičenost do sredstev za regionalni razvoj, ki so podeljevana v glavnem po merilu bruto družbenega proizvoda posamezne regije in pri tem pričakuje posluh Bruslja.
Delitev na dve regiji je za Eu legitimna
Evropska komisija je sprva zavrnila predlog Slovenije o delitvi na dve teritorialni območji - osrednjo ljubljansko in ostalo Slovenijo -, češ da ni uravnotežena, nekoliko bolj naklonjena pa naj bi bila drugemu predlogu o delitvi Slovenije na tri teritorialna območja. Kot so po pogovorih sporočili iz premierovega urada, je komisar Barnier ta predlog namreč ocenil kot legitimen, enako pa velja tudi za željo Ljubljane, da sodeluje v regionalni politiki EU kot prejemnica razvojnih sredstev. Barnier je ob tem še zagotovil, da se bo zavzel za takšno rešitev, ki bo Sloveniji omogočila dolgoročno črpanje sredstev iz razvojnih skladov unije.
Kot je med pogovorom z gostom opozoril Drnovšek, je Slovenija v pogajanjih pristala na sprostitev pretoka kapitala, EU pa je po drugi strani vztrajala pri prehodnem obdobju za prost pretok delovne sile, v takem položaju pa bi bilo po besedah premiera nesprejemljivo, da bi Slovenija kmalu po včlanitvi postala neto plačnica v EU, zato država v vsakem primeru pričakuje upravičenost do omenjenih sredstev do izteka tekočega unijinega finančnega obdobja, to je do izteka 2006, želi pa zagotoviti, da bi razvojna sredstva prejemala tudi po tem obdobju.
Komisar Barnier naj bi za navedene argumente izrazil polno razumevanje in, kot so še sporočili iz Drnovškovega urada, obljubil, da se bo zavzel za ustrezno rešitev.
Slovenski premier je še pred srečanjem z evropskim komisarjem izpostavil, da si želi Slovenija na vsak način zagotoviti sodelovanje v strukturnih skladih. Sredstva za regionalni razvoj država potrebuje, saj razlike v stopnji razvoja slovenskih regij obstajajo, pri obravnavanju kot eno teritorialno območje pa bi zaradi relativne povprečne razvitosti iz teh mehanizmov lahko kaj kmalu izpadla, je poudaril Drnovšek.
Eu želi večji angažma Slovenije pri reformiranju Unije
Sogovornika sta se posvetila tudi razpravi o prihodnosti EU, pri čemer se je Barnier, ki bo v konvenciji - ta bo pripravila podlago za nadaljnjo institucionalno prenovo povezave, ki naj bi jo dorekli na medvladni konferenci leta 2004 - zastopal Evropsko komisijo, zavzel za to, da bi posamezne države v konvenciji zastopali predstavniki na kar najvišji ravni.
Ob tem je še predlagal, da bi se Slovenija kot gospodarsko najbolj uspešna kandidatka bolj aktivno vključila v aktualne razprave o delovanju EU, izboljšanju njene učinkovitosti in drugih vprašanjih. Gosta iz Bruslja pa so zanimali tudi slovenski pogledi na položaj v JV Evropi in možnosti prihodnjega razvoja tega območja, je še navedeno v sporočilu urada predsednika vlade.
Evropski komisar za regionalno politiko se je v Ljubljani sestal že z gostiteljem, ministrom za evropske zadeve v odstopu Igorjem Bavčarjem, šefom pogajalske ekipe z EU in kandidatom za Bavčarjevega naslednika Janezom Potočnikom, na programu pa so tudi srečanja z ministrico za gospodarstvo Teo Petrin in s predstavniki parlamenta.
