Danes obeležujemo Evropski dan oživljanja, čigar namen je osveščati ljudi, da je ob srčnem zastoju edina rešitev zgodnja defibrilacija. "Če oživljamo v prvih petih minutah, je verjetnost za preživetje celo do 70-odstotna, po desetih minutah pa so možnosti minimalne," opozarja dr. Zdenko Šalda. Tudi če človek preživi desetminutni zastoj srca, je velika verjetnost, da bo imel trajne možganske okvare. "Ker ekipa nujne medicinske pomoči v večini primerov ne more priti dovolj zgodaj, je treba razviti sistem zgodnje zunajbolnišnične defibrilacije. Gre za takojšnje ukrepanje laikov, ki izvajajo temeljne postopke oživljanja in uporabijo avtomatski eksterni defibrilator (AED)," izpostavlja dr. Šalda, avtor projekta Milijon srčnih točk, prek katerega se že več let trudi za vzpostavitev mreže stalno javno dostopnih AED-jev.
Cilj je, da bi vsak drugi Slovenec postal "srčna točka"
Zaradi nenadnega zastoja srca vsako leto umre več kot 2000 Slovenk in Slovencev. Zastrašujoči podatek je bil eden od povodov za zagon projekta Milijon srčnih točk, ki ga je ustanovilo Združenje medicine dela, prometa in športa – Slovensko zdravniško društvo. "Ko sem pripravljal spremembe pravilnika, ki urejuje prvo pomoč na delovnem mestu, sem prišel na idejo, da bi med opremo za prvo pomoč dodali defibrilator. Zamislil sem si, da bi več podjetij imelo en defibrilator, ki bi bil zunaj, na ulici, dostopen tudi lokalnemu prebivalstvu. To bi bila osnova za mrežo stalno javno dostopnih AED, ki jih v Sloveniji tako zelo primanjkuje. Žal Ministrstvo za zdravje iz neznanega razloga noče dati soglasja za spremembo pravilnika in zadeva stoji," pove dr. Šalda in doda, da so v tem času mnogi že kupili AED, vendar jih imajo v glavnem zaprte v svojih prostorih.
V društvu si zato že več let prizadevajo za vzpostavitev mreže AED-jev, ki bi bili javno in stalno dostopni v vsakem lokalnem okolju. "Začeli smo iz čiste nule. Pred petimi leti na območju Upravne enote Trebnje (dr. Šalda deluje v ZD Trebnje, op. a.) nismo imeli niti enega stalno javno dostopnega defibrilatorja. Sedaj jih imamo 44 in smo s povprečjem enega AED-ja na 464 prebivalcev v evropskem vrhu."
Seveda pa namestitev naprav nič ne pomaga, če jih ljudje ne znajo uporabljati. "Zato smo hkrati začeli hoditi po terenu in učiti laike oživljanja in uporabe AED.“ Po širši definiciji je srčna točka človek, ki sicer ne pozna temeljnih postopkov oživljanja in ne zna uporabljati defibrilatorja, je pa toliko osveščen, da ob zastoju poišče najbližji AED in človeka, ki zna oživljati in uporabljati defibrilator – tako imenovanega prvega posredovalca. "Cilj projekta je, da bi vsak drugi Slovenec postal srčna točka, od tod tudi ime – Milijon srčnih točk," razloži dr. Šalda.
Tečaji v gasilskih in kulturnih domovih, garažah, gostilnah, zidanicah ...
Prostovoljci iz zdravstvene stroke ljudi osveščajo in usposabljajo kar v njihovem domačem kraju. "Ljudje so veliko bolj sproščeni v svojem domačem okolju. Tečaje smo imeli že vsepovsod: po gasilskih domovih, kulturnih domovih, gostilnah, garažah, zidanicah in celo pod kozolcem,“ o vzdušju pove Šalda.
Lansko leto so sistem še nadgradili: začeli so usposabljati prve posredovalce. To so nekoliko bolje usposobljeni prostovoljci, ki znajo oživljati in uporabljati AED ter se jih v primeru srčnega zastoja aktivira preko 112. "Ker so to domačini, je vedno kakšen prej na razpolago kot ekipa nujne medicinske pomoči," njihov izjemen pomen pri reševanju življenj pojasni Šalda.
Tudi otroci lahko rešujejo življenja
Dr. Šalda se s pomočjo somišljenikov zavzema tudi za to, da se o pomenu oživljanja spregovori že v osnovnih šolah. "V lanskem šolskem letu smo začeli izvajati program temeljnih postopkov oživljanja z uporabo AED v 8. razredih osnovnih šol in 1. letnikih srednjih šol. Gre za program primarnega zdravstvenega varstva, ki ga izvajajo medicinske sestre iz zdravstvenih domov," nam pojasni sogovornik.
Ob lanskem Evropskem dnevu oživljanja so nekatere nevladne organizacije na Ministrstvo za izobraževanje naslovile pobudo Otroci rešujejo življenja za uvedbo učenja oživljanja v redni šolski program. "Za razliko od prej omenjenega zdravstveno-vzgojnega programa bi v tem primeru oživljanje učili učitelji med rednimi šolskimi urami. Izvedli smo pilotni projekt, s katerim smo dokazali, da je mogoča uvedba učenja oživljanja brez bistvenih sprememb učnega načrta. Na pomoč so priskočili Lions klubi, ki so začeli z akcijo doniranja opreme za učenje oživljanja osnovnim šolam. Sedaj je treba samo še ustrezno izobraziti učitelje in izpolnili bomo priporočilo WHO," je zadovoljen Šalda.
Na defibrilatorje bodo po novem opozarjali prometni znaki
"Slovenija je prva država v Evropi, ki je uzakonila takšne prometne znake. Pred leti sem pisal Ministrstvu za infrastrukturo: 'Če imamo prometni znak za stranišče, bi ga lahko imeli tudi za defibrilator.' In ne boste verjeli – uspelo je!“
"Napak ni. Napaka je samo ta, da gremo stran in nič ne naredimo!“
31-letni grafični tehnik Gregor Škufca iz Kočevja si bo lanski 7. julij zapomnil za vse življenje. Pri gradnji hiše je eden od delavcev na strehi, ki je bil tudi Gregorjev znanec, doživel nenadni srčni zastoj. "Slišal sem, ko so ostali začeli nekaj vpiti, takoj sem se povzpel na streho. Tam sem ga zagledal, bil je nepremičen, kot da je mrtev. Nekaj sem moral ukreniti! Če bi nekdo umrl na moji strehi, bi se počutil krivega," pove Škufca, ki je znancu takoj začel nuditi umetno dihanje in prvo pomoč.
Čez nekaj minut je tja prispela zdravstvena ekipa, med katero je bil tudi Primož Velikonja, reševalec z več kot 20-letnimi izkušnjami in eden od koordinatorjev vzpostavitve mreže javno dostopnih AED-jev v občini Kočevje in sosednjih občinah. "Posebej sem ponosen na to in še dve drugi reanimaciji v zadnjem letu, kjer so očividci pred našim prihodom začeli z oživljanjem. V enem primeru je bil uspešno uporabljen tudi defibrilator. Bolniki so preživeli brez posledic," pove Velikonja, ki prav tako izpostavlja, kako ključno je izobraževanje laikov o prepoznavi srčnega zastoja, izvajanju temeljnih postopkov oživljanja in uporabi defibrilatorja. "Napak ni. Napaka je samo ta, da gremo stran in nič ne naredimo!"
Kako odreagirati, če ste očividec nenadnega srčnega zastoja?
"Prvi korak je varen pristop. Takoj zatem je treba oceniti odzivnost. Žrtev ogovorimo in stresemo. Če se ne odzove, pokličemo na pomoč ljudi iz okolice. Naročimo jim, da takoj pokličejo nujno medicinsko pomoč na številko 112 in čimprej prinesejo defibrilator," svetuje Velikonja.
Postopek oživljanja poteka tako, da bolnika obrnemo na hrbet in začnemo s sproščanjem dihalne poti. Pogledamo v usta, če je prisoten tujek in ga odstranimo. Preverimo dihanje in znake krvega obtoka, tako da našo glavo prislonimo k pacietnovim ustom, jo obrnemo proti prsnemu košu in opazujemo premikanje prsnega koša, čutimo izdihan zrak in poslušamo dihalne zvoke. Če žrtev ne diha ali ne diha normalno in se ne premika, to pomeni, da je v srčnem zastoju. V tem primeru je treba nemudoma pričeti z intenzivnimi stisi prsnega koša.
Če imamo pri roki defibrilator, ga uporabimo. "Naprava ima priloženi elektrodi, ki ju namestimo na osušen prsni koš. Eno pod desno bolnikovo ključnico, drugo pa diagonalno v srednjo podpazdušno črto. Srce moramo ujeti med dve elektrodi," pojasni reševalec. Takoj zatem defibrilator izvede analizo, pri čemer se bolnika ne smemo dotikati. Aparat se napolni samo v primeru, če je defibrilacija potrebna, zato se ga ne bati uporabiti. Pred sprožitvijo je treba poskrbeti, da se bolnika nihče ne dotika in takoj po izvedeni defibrilaciji pričeti s temeljnimi postopki oživljanja. "Vsi AED-ji v Sloveniji imajo tudi glasovna navodila v slovenskem jeziku, ki jim je treba slediti," še pove Velikonja.
Podarjamo defiblirator!
Ob Evropskem dnevu oživljanja pozivamo društva in druge organizacije, da se prijavijo na razpis za brezplačni defibrilatortor z zunanjo ogrevano omarico in označevalno 3D Ilcor tablo, ki ga podarja Defib GmbH podružnica v Sloveniji. K sodelovanju vabimo vsa društva iz Slovenije. Izpolnite spodnji obrazec in nam povejte, zakaj naj bi defibrilator donirali prav vam.
Več o navedeni temi si lahko preberete na spodnji povezavi:
