V državnem zboru so razpravljali o deklaraciji o usmeritvah za delovanje Slovenije v institucijah EU v letu 2006. Ta predvideva priprave Slovenije na predsedovanje Uniji in prevzem evra, učinkovito črpanje evropskih sredstev, vzpostavljanje zunanje meje EU ter izvajanje prenovljene lizbonske strategije. Do dokumenta so se s svojih področij opredelila parlamentarna delovna telesa, predlog pa sta nato pripravili matični delovni telesi, odbor za zadeve EU ter odbor za zunanjo politiko.
"Slovenija je danes v EU pozitiven primer, ki ga Unija zaradi porušenega zaupanja zelo potrebuje," je v državnem zboru povedal predsednik vlade Janez Janša. Predsedovanje Slovenije povezavi v prvi polovici leta 2008 naj bi bil po njegovem mnenju pomemben kamenček v mozaiku vzpostavljanja zaupanja, ki je v EU potreben za izhod iz blokad.
Približevanju jedru EU
Slovenija izpolnjuje pogoje pakta o stabilnosti in rasti ter pogoje za vstop v evroobmočje, oktobra prihodnje leto naj bi po načrtih vstopila v schengensko območje. "S tem se bo Slovenija," je nadaljeval Janša, "priključila notranjemu, bolj integriranemu jedru EU, ki prinaša nove priložnosti, te pa lahko dobro izkoristimo, če bomo nanje dobro pripravljeni".
Problem številni sodniki zaostanki
Slovenija s sedanjo, 80-odstotno povprečno stopnjo razvitosti v EU presega tudi nekatere stare članice, pomembno pa naj bi bilo, da uspešno izvede modernizacijo ter se uveljavi kot pravna država, kjer naj bi bil glavni problem številni sodni zaostanki. "S tem se je treba resno soočiti," je poudaril Janša.
Povrnitev zaupanja z delovnimi mesti
"Brez povrnitve zaupanja v EU ne bo mogoče storiti korakov naprej in obnoviti postopka ratifikacije evropske ustavne pogodbe," je dejal Janša. Povrnitev zaupanja naj bi bila možna le ob gospodarski rasti, ustvarjanju novih delovnih mest, "če bodo mladi hitreje prišli do življenjskih priložnosti in če bo EU sposobna hitreje organizirati prenos dobrih praks iz držav, ki na teh področjih dobro delujejo".
Dokler EU ne reši institucionalne krize, tudi ne bo nadaljnje širitve, je opozoril Janša ter dodal, da je "širitev EU na države Zahodnega Balkana naša prioriteta". V interesu EU naj bi bilo, da se območje širi, da se prostor stabilnosti ne končuje ostro na mejah EU, je menil premier.
Rupel: Imeli smo večjo srečo
Ključno je, da politika širitve ostane visoko na dnevnem redu EU, pa je v DZ poudaril zunanji minister Dimitrij Rupel. Pri tem bo za Slovenijo ključno približevanje držav Zahodnega Balkana.
"Slovenija podpira članstvo Hrvaške v EU in vidi pristopna pogajanja kot okvir, znotraj katerega bo mogoče iskati rešitve za odprta vprašanja". Hitrost pogajanj pa bo odvisna od sposobnosti in pripravljenosti Hrvaške za prevzem in izvajanje evropskih standardov. "Hrvaška bo v pogajanjih lahko dokazala svojo verodostojnost z doslednim spoštovanjem tistega, kar je bilo dogovorjeno," je dejal Rupel.
Slovenija naj bi imela po Ruplovih besedah večjo srečo kot države Zahodnega Balkana: "v EU je prišla ob pravem času, na valu energije po padcu berlinskega zidu, danes pa se ta energija kaže kot izčrpana, morda je celo porabljena," je ocenil zunanji minister. To obdobje razmisleka naj bi se počasi izteklo, na vrsti pa naj bi bilo iskanje rešitev.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.