Slovenija je proračunske izdatke za obrambo med letoma 2024 in 2025 zvišala za 53,3 odstotka, in sicer z 906 milijonov evrov na 1,438 milijarde evrov. V deležu BDP pa je izdatke povečala z 1,34 na 2,04 odstotka, je razvidno iz letnega poročila zveze Nato. Pri podatkih za leto 2025 gre zaenkrat zgolj za ocene, in ne še končne podatke.
Izpolnili cilj dveh odstotkov
Slovenska vlada je tako lani izpolnila cilj dveh odstotkov BDP, ki so si ga države članice zavezništva zadale leta 2014 na vrhu v Walesu.
To je prvič doslej uspelo vsem članicam zavezništva, pri čemer je največ proračunskih sredstev za obrambo namenila Poljska, in sicer 4,3 odstotka BDP. Manj sredstev od Slovenije, ki je bila v preteklih letih bolj pri repu razpredelnice, je medtem lani za obrambo namenilo sedem drugih držav članic.
Evropske članice Nata so povečevanje proračunskih izdatkov za obrambne zmogljivosti močno pospešile po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022. Lanska vrnitev republikanca Donalda Trumpa v Belo hišo je temu procesu dala dodaten zagon. Tako so se članice Nata junija lani na vrhu v Haagu dogovorile, da bodo do leta 2035 izdatke zvišale na pet odstotkov BDP. Od tega bi 3,5 odstotka namenile za naložbe neposredno v obrambo, 1,5 odstotka pa za naložbe, povezane z njo.
Evropske članice Nata in Kanada lani izdatke za obrambo povečale za 20 odstotkov
Evropske članice zveze Nato in Kanada so lani proračunske izdatke za obrambo v primerjavi z letom 2024 povečale za 20 odstotkov, je danes ob predstavitvi letnega poročila za 2025 sporočil generalni sekretar zavezništva Mark Rutte. "Nato je danes močnejši kot kdajkoli prej," je povedal.
"Številke v poročilu govorijo same zase. Naredili smo bistven napredek na področju obrambnih naložb in Nato je danes močnejši kot kdajkoli prej. Leta 2025 so vse članice prvič izpolnile cilj, dogovorjen leta 2014, da bodo v obrambo vložile najmanj dva odstotka bruto domačega proizvoda," je na novinarski konferenci v Bruslju povedal Rutte.
Med 32 zaveznicami je lani za obrambo največ namenila Poljska, in sicer 4,3 odstotka BDP. Sledijo Litva s štirimi odstotki, Latvija s 3,74 odstotka, Estonija s 3,34 odstotka in Danska s 3,2 odstotka BDP. Na koncu razpredelnice so medtem Portugalska, Španija, Albanija, Kanada in Belgija, ki so za obrambo namenile po dva odstotka BDP. Slovenija pa je za obrambo porabila 2,04 odstotka BDP.
Evropske članice zavezništva in Kanada so sicer lani za obrambo namenile 20 odstotkov oziroma 574 milijard ameriških dolarjev proračunskih sredstev več kot leta 2024, je še pojasnil Rutte. "Nadaljevanje tega ključnega trenda bo v prihodnjih letih prednostna naloga," je dejal.
Poudaril je, da so se evropske zaveznice in Kanada predolgo preveč zanašale na ameriško vojaško moč in da niso prevzemale dovolj odgovornosti za svojo lastno varnost. Vendar pa je pri tem prišlo do resničnega premika v miselnosti, je menil.
"Lani je Nato začel novo poglavje naše kolektivne obrambe. Skupaj smo spoznali, da kompleksno in vse bolj nevarno varnostno okolje zahteva odločnejši pristop," je poudaril Rutte. Zato so se voditelji držav članic Nata lani v Haagu dogovorili, da bodo do leta 2035 izdatke za obrambo dvignili na pet odstotkov BDP.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.