Kot je razvidno iz poročila zavezništva, objavljenega tik pred začetkom vrha v turški prestolnici, bo Slovenija letos za temeljne obrambne potrebe namenila nekaj manj kot 1,2 milijarde evrov oziroma 1,61 odstotka BDP. Tako bo glede na Natove ocene ostala edina članica pod dvema odstotkoma BDP. Lani sta poleg Slovenije manj kot dva odstotka namenili še Albanija in Češka, ki pa naj bi letos zvišali izdatke.
V opombi so ob tem zapisali, da gre pri Sloveniji za dejanske številke ob prevzemu položaja s strani nove vlade v začetku junija. Nova slovenska vlada je po navedbah poročila zavezana, da bo izpolnila zaveze z lanskega vrha v Haagu, ko so se voditelji dogovorili, da bodo do leta 2035 proračunske izdatke za obrambo in varnost zvišali na pet odstotkov BDP. Od tega bodo države 3,5 odstotka namenile za temeljne obrambne potrebe, 1,5 odstotka pa za druge z varnostjo in obrambo povezane naložbe.
Kot še piše v opombi, bo Slovenija po vrhu v Ankari pripravila kredibilen nacionalni načrt, v skladu s katerim bo letos presegla dva odstotka BDP za temeljne obrambne potrebe, do leta 2035 pa dosegla 3,5 odstotka BDP.
"Ogrožena ni zgolj kredibilnost slovenske države v zavezništvu, ampak predvsem naša lastna varnost. Res kdo verjame, da smo pametnejši od vseh ostalih 31 članic? Predvsem pa: zakaj so obljubljali in podpisovali, nato zaveznikom lagali, naredili pa nič," je ob objavi poročila na družbenem omrežju X zapisal premier Janez Janša.
Izpolnjevanje zavez glede povečanja izdatkov za obrambo z vrha v Haagu je sicer ena od osrednjih tem dvodnevnega vrha v turški prestolnici. Voditelji bodo govorili še o krepitvi proizvodnih zmogljivosti obrambne industrije in nadaljnji podpori Ukrajini.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.