Slovenija letos edina članica z obrambnimi izdatki pod dvema odstotkoma BDP

Kot je razvidno iz poročila zavezništva, objavljenega tik pred začetkom vrha v turški prestolnici, bo Slovenija letos za temeljne obrambne potrebe namenila nekaj manj kot 1,2 milijarde evrov oziroma 1,61 odstotka BDP. Tako bo glede na Natove ocene ostala edina članica pod dvema odstotkoma BDP. 

Lani sta poleg Slovenije, ki je glede na poročilo za obrambo leta 2025 namenila nekaj več kot 1,1 milijarde evrov oziroma 1,57 odstotka BDP, manj kot dva odstotka namenili še Albanija in Češka. Ti dve državi naj bi letos zvišali izdatke na 2,15 oziroma 2,01 odstotka BDP, kažejo ocene v poročilu.

V opombi so ob tem zapisali, da gre pri Sloveniji za dejanske številke ob prevzemu položaja s strani nove vlade v začetku junija. Nova slovenska vlada je po navedbah poročila zavezana, da bo izpolnila zaveze z lanskega vrha v Haagu, ko so se voditelji dogovorili, da bodo do leta 2035 proračunske izdatke za obrambo in varnost zvišali na pet odstotkov BDP. Od tega bodo države 3,5 odstotka namenile za temeljne obrambne potrebe, 1,5 odstotka pa za druge z varnostjo in obrambo povezane naložbe.

Kot še piše v opombi, bo Slovenija po vrhu v Ankari pripravila kredibilen nacionalni načrt, v skladu s katerim bo letos presegla dva odstotka BDP za temeljne obrambne potrebe, do leta 2035 pa dosegla 3,5 odstotka BDP.

"Ogrožena ni zgolj kredibilnost slovenske države v zavezništvu, ampak predvsem naša lastna varnost. Res kdo verjame, da smo pametnejši od vseh ostalih 31 članic? Predvsem pa: zakaj so obljubljali in podpisovali, nato zaveznikom lagali, naredili pa nič," je ob objavi poročila na družbenem omrežju X zapisal premier Janez Janša.

Zdaj že nekdanja vlada Roberta Goloba je v minulih mesecih zatrjevala, da je Slovenija že lani za obrambo namenila več kot dva odstotka BDP, pri čemer pa da sta imeli uradna Ljubljana in sekretariat Nata različne poglede na interpretacijo strukture izdatkov.

Golob je nocoj v oddaji 24UR ZVEČER dejal, da je Slovenija dve leti zagovarjala načrt, potrjen v DZ v resoluciji o obrambnih izdatkih, da bo dosegla dva odstotka BDP za obrambo, ki pa ju ne bo vključila le v nakup orožja.

Vlaganje v dvojno rabo in v odpornost družbe je po njegovem večji garant za varnost kot nakup orožja in prepričan je, da bi, če bi še vodil vlado, z argumenti uspeli prepričati Nato.

Kot je poudaril, je ta načrt lani predstavil na vrhu v Haagu v prisotnosti ameriškega predsednika Donalda Trumpa in Rutteja in "takrat nihče ni imel pripomb".

Po njegovih besedah so bili Američani leta 2024 navdušeni nad tem, da bo Slovenija del svojih izdatkov za obrambo namenila tudi za vojaško mobilnost, vendar pa se je vmes zamenjala ameriška administracija.

V prejšnji ameriški administraciji je bilo prisotno strateško razmišljanje, v sedanji pa "žal velja samo ena doktrina: kako evropskim zaveznikom prodati čim več orožja", je dejal Golob. Kot je še poudaril, nakup orožja sam ne bo rešil nobenega varnostnega problema v svetu in tudi če bi danes bil predsednik vlade, bi zagovarjal enako stališče.

Da lani ni izpolnila cilja najmanj dveh odstotkov BDP za obrambo, o katerem so se članice zavezništva dogovorile že pred leti, je sicer v pismu v začetku maja Goloba opozoril tudi generalni sekretar zavezništva Mark Rutte.

Izpolnjevanje zavez glede povečanja izdatkov za obrambo z vrha v Haagu je sicer ena od osrednjih tem dvodnevnega vrha v turški prestolnici. Voditelji bodo govorili še o krepitvi proizvodnih zmogljivosti obrambne industrije in nadaljnji podpori Ukrajini.

Evropske članice zveze Nato in Kanada bodo glede danes objavljene ocene letos za temeljne obrambne potrebe namenile 634 milijard ameriških dolarjev, kar je približno 11 odstotkov več kot lani. Podatke o izdatkih so objavili ob začetku vrha Nata v Ankari, v ospredju katerega je povečevanje obrambnih izdatkov.

Kot so sporočili iz zavezništva, bo letošnje povečanje izdatkov evropskih zaveznic in Kanade v primerjavi z lanskim manjše, kot je bilo povečanje med letoma 2024 in 2025. Lani so te članice po ocenah zavezništva za temeljne obrambne potrebe namenile 571 milijard dolarjev, kar je nekaj več kot 19 odstotkov več kot v letu 2024.

Te države bodo letos za temeljne obrambne izdatke namenile 2,53 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), za druge z varnostjo in obrambo povezane naložbe pa 1,4 odstotka BDP.

Voditelji držav članic so se sicer lani na vrhu v Haagu zavezali, da bodo do leta 2035 letne proračunske izdatke za obrambo in varnost zvišali na pet odstotkov BDP. Od tega bodo 3,5 odstotka namenili za temeljne obrambne potrebe, 1,5 odstotka pa za druge z varnostjo in obrambo povezane naložbe.

Pet jih bo glede na danes objavljene ocene že letos doseglo petodstotni cilj, in sicer Poljska, Litva, Latvija, Estonija in Grčija.