Svetovno poročilo o sreči je na lestvici razvrstilo 147 držav, med katerimi je država z najsrečnejšimi prebivalci na svetu kljub gospodarski stagnaciji in eni najvišjih stopenj brezposelnosti v Evropi že osmo leto zapored Finska.
Vrh lestvice najsrečnejših držav zasedajo nordijske oziroma skandinavske države, medtem ko so v naši bližini najsrečnejši severni sosedje. Slovenija se je na lestvici uvrstila na visoko 19. mesto, le dve mesti za Avstrijo, medtem ko so preostale tri sosednje države precej nižje.
Antropolog Dan Podjed razlaga: "Slovenija ima marsikaj, česar druge države nimajo, med drugim se znamo očitno zelo dobro posvetiti drug drugemu, si znamo vzeti čas za sočloveka, imamo institucije, ki odlično delujejo, pa včasih na to pozabljamo, pa mogoče bi bili sicer še srečnejši."
Ali se oseba počuti srečna ali ne, je odvisno od številnih dejavnikov. Marsikaj se sicer da pojasniti z gospodarskimi razmerami v državi, ne pa vsega. Temelja za občutek sreče namreč ne ustvarja le blaginja v državi ali finančno stanje gospodinjstva oz. posameznika, temveč k občutenju sreče pomembno prispevajo tudi zdravje, položaj na trgu dela, splošno zadovoljstvo z življenjem in medosebni odnosi.
"Približno 20 let živimo v času, ki mu pravim egocen, v času, ko se mogoče prevečkrat zazremo vase, v lastne probleme in pozabimo na ljudi ob nas in te ljudi lahko osrečimo mi, oni pa bodo osrečili nas. Recept za srečo je očitno zelo preprost," pravi Podjed.
"Sreče ne najdeš v sebi, temveč ob sebi" piše na pečatu, ki sem ga danes prejel na roko. In morda je prav ta dan, ko mnogi brezglavo zapravljamo, idealen trenutek, da se spomnimo, kaj v resnici šteje. Bistvo ni v materialnih darilih, temveč v času, ki ga namenimo drug drugemu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.